Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 13.06.2019
Title: Odvetniška družba Grešak o.p., d.o.o. - Občina Kamnik
Number: 090-83/2019
Category: Poslovna skrivnost, Javna naročila
Status: Sustained


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do dokumentov iz ponudbe izbranega ponudnika za izvedbo javnega naročila. Organ je zahtevo delno zavrnil s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku pritrdil pritožbenim navedbam, da podatki o izpolnjevanju pogojev predstavljajo javni del ponudbe, saj se le tako javnosti zagotavlja možnost preverjanja, ali je bila izbrana ponudba primerna, pravilna in popolna. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. IP je zahtevane reference je štel za podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril oz. zahtev iz razpisne dokumentacije, in odločil, da so skladno z 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-83/2019/7

Datum: 13. 6. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 20. 3. 2019, zoper odločbo Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-0002/2019-1/3 z dne 7. 3. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 20. 3. 2019 se ugodi in se podtočki (a) in (b) 2. točke izreka odločbe Občine Kamnik, št. 090-0002/2019-1/3 z dne 7. 3. 2019, odpravita ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati elektronski kopiji sledečih dokumentov izbranega ponudnika za izvedbo javnega naročila »Nadgradnja CČN Domžale-Kamnik«, št. JN895/2013:
  • »obrazec 5.10 – reference ponudnika kot izvajalca« na strani 104 v celoti in
  • »obrazec 5.11 – referenčna potrdila ponudnika« na straneh 109, 110 in 111 brez podatkov o sodnem tolmaču, kontaktni osebi, telefonski številki in njenem podpisu.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je 28. 2. 2019 na organ naslovil zahtevo za dostop do dokumentov iz ponudbe izbranega ponudnika za izvedbo javnega naročila »Nadgradnja CČN Domžale-Kamnik«, št. JN895/2013, pri čemer se zahteva ni nanašala na tiste dele, kjer bi šlo lahko za osebne podatke. Želel je prejeti podatke, s katerimi je gospodarska družba izkazovala pogoje iz razpisne dokumentacije, in sicer:

  1. obrazec 5.10 - reference ponudnika kot izvajalca,
  2. obrazec 5.11 - referenčna potrdila ponudnika,
  3. obrazec 5.14 - referenčna potrdila odgovornega vodje del,
  4. obrazec 5.15 - referenčna potrdila odgovornega vodje projekta in odgovornega projektanta tehnologije,
  5. obrazec 5.18 - ponudnikova delovna oprema za izvedbo projekta.

Dokumente je žele prejeti v elektronski obliki.

 

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-0002/2019-1/3 z dne 7. 3. 2019, delno zavrnil zaradi obstoja izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilcu je tako brez omejitev posredoval »Obrazec 5.18 - Ponudnikova delovna oprema za izvedbo projekta« na straneh 137, 138 in 139 (1. točka izreka odločbe). Zaradi varovanja osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti je prosilcu posredoval dokument »Obrazec 5.10 - reference ponudnika kot izvajalca« in na strani 104 prekril vsebino, označeno kot poslovna skrivnost; dokument »Obrazec 5.11 - referenčna potrdila ponudnika« in na straneh 106, 107 in 108 prekril podatke o imenih, priimkih in telefonskih številkah kontaktnih oseb, zaposlenih pri posameznih delodajalcih, na straneh 109, 110 in 111 pa vsebino, označeno kot poslovna skrivnost; dokument »Obrazec 5.14 - referenčna potrdila odgovornega vodje del« in na straneh 125 in 126 prekril podatke o imenih, priimkih in telefonskih številkah kontaktnih oseb, zaposlenih pri posameznih delodajalcih ter dokument »Obrazec 5.15 - referenčna potrdila odgovornega vodje projekta in odgovornega projektanta tehnologije« in na straneh od 127 do 133 prekril podatke o imenih, priimkih in telefonskih številkah kontaktnih oseb, zaposlenih pri posameznih delodajalcih (2. točka izreka odločbe). Pri pregledu zahtevane dokumentacije je organ ugotovil, da je v ponudbi izbranega ponudnika za izvedbo razpisanega javnega naročila priložen relevantni sklep o določitvi poslovnih skrivnosti in da so posamezni dokumenti oz. deli le-teh na predpisan način označeni z oznako »poslovna skrivnost«. V posameznih dokumentih je ustrezno prekril tudi osebne podatke, ki so po ZVOP-1 varovani.

 

Prosilec je 20. 3. 2019 zoper odločbo organa, št. 090-0002/2019-1/3 z dne 7. 3. 2019 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava. Odločbo je izpodbijal v delu, ko je organ zavrnil dostop do informacij na dokumentih »Obrazec 5.10 - reference ponudnika kot izvajalca« in »Obrazec 5.11 - referenčna potrdila ponudnika« zaradi varovanja poslovnih skrivnosti. V pritožbi je navedel, da dostop do podatkov na navedenih obrazcih ne more biti zavrnjen zaradi obstoja poslovne skrivnosti, saj iz razpisne dokumentacije izhaja, da je moral ponudnik v svoji ponudbi, med drugim, predložiti tudi sledeče dokumente o izpolnjevanju obveznih pogojev (Podpoglavje 1.2: Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik): št. 11 in 12 - Obrazec 5.10 Referenca ponudnika kot izvajalca ter št. 11 in 12 - Obrazec 5.11 Referenčna potrdila ponudnika. Izbrani ponudnik je s temi podatki izkazoval izpolnjevanje pogojev za izvedbo javnega naročila, zato dostop do teh podatkov ne more biti omejen. Podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje obveznih pogojev, predstavljajo javni del ponudbe za izvedbo javnega naročila zaradi zagotavljanja transparentnosti in izvajanja pravice do preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila. Javnost podatkov o izpolnjevanju pogojev omogoča preverjanje, ali je bila izbrana ponudba primerna, pravilna in popolna. Takšno je tudi stališče IP, npr. v odločbi, št. 090-133/2014 z dne 26. 1. 2015. Temu sledi tudi upravnosodna praksa, npr. sodbi, št. I U 1613/2009-32 in I U 1911/2012.

 

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-0002/2019-1/3 z dne 2. 4. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu se je opredelil do pritožbenih navedb, ki se navezujejo na stališče IP v odločbi št. 090-133/2014 z dne 26. 1. 2015, in navedel, da ne gre za identičen primer. V primeru, na katerega se je skliceval prosilec, je ponudnik naknadno predložil sklep o varovanju poslovnih skrivnosti ter naknadno zahteval omejitev dostopa do informacij javnega značaja na dokumentih, ki jih pri oddaji ponudbe ni označil za poslovno skrivnost. V zvezi s sklicevanjem prosilca na sodbo, št. I U 1911/2012, je pojasnil, da je bila v konkretnem primeru ekonomsko najugodnejša ponudba določena le na podlagi cene in ne npr. na podlagi drugih meril, kot v primeru iz sodbe. Pri sklicevanju prosilca na stališče Upravnega sodišča, št. I U 1613/009-32, je organ ugotovil, da je v tem primeru sodišče navedlo, da »so reference v delu, v katerem je treba ugotoviti samo dejstvo obstoja referenc, javne, prav tako pa v delu, v katerem naštevajo poslovne partnerje ponudnika, ki so javna podjetja«. V zvezi s tem je organ upošteval tudi mnenje Ministrstva za javno upravo, Direktorat za javno naročanje, št. 430-2/2018/11 z dne 4. 4. 2018, »Tolmačenje javnonaročniške zakonodaje«, kjer je navedeno, da so reference javni podatek le, ko se nanašajo na referenčni posel, izveden za subjekt, ki je naročnik v smislu 9. člena ZJN-3, tj. »javni naročnik«. Ker gre v obravnavani zadevi za referenčni posel, ki ni bil izveden za subjekt, ki je naročnik v smislu 9. člena ZJN-3, tj. »javni naročnik«, je organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v tem delu zavrnil.

 

IP je 20. 5. 2019 organ pozval, naj v pritožbenem postopku predloži sklep o poslovni skrivnosti, ki ga je izbrani ponudnik priložil v postopku javnega naročanja, ter poda izjavo, ali je nerazkriti referenčni posel vplival na izpolnjevanje razpisnih pogojev javnega naročila. Organ je na poziv odgovoril 29. 5. 2019 in IP posredoval izjavo naročnika glede upoštevanja referenc ponudnika, sklep o poslovni skrivnosti izbranega ponudnika, izvleček poročila o ocenjevanju ponudb in izvleček dopolnitve s strani ponudnika.

 

IP je na podlagi 143. člena v povezavi s prvim odstavkom 254. člena ZUP s postopkom seznanil tudi izbranega ponudnika …, in družbo pozval, naj se, če ima interes, v postopek vključi kot stranski udeleženec. V postopek pozvani subjekt je 11. 6. 2019 prijavil stransko udeležbo v tem pritožbenem postopku, pri čemer je zatrjeval in z ustreznimi dokumenti izkazoval, da zahtevani podatki (reference) predstavljajo njegovo poslovno skrivnost.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V predmetnem postopku po ZDIJZ se zahtevani dokumenti nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika v zvezi z javnim naročilom »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Kamnik, Nadgradnja CČN Domžale-Kamnik«, št. objave JN895/2013. Prosilec se je pritožil, ker mu je organ v predloženih dokumentih, tj. na Obrazcu 5.10 - reference ponudnika kot izvajalca in Obrazcu 5.11 - referenčna potrdila ponudnika, zavrnil dostop do podatkov, ki so označeni kot poslovna skrivnost. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo in pri dostopu do referenc ponudnika kot izvajalca (Obrazec 5.10) in do referenčnih potrdil ponudnika (Obrazec 5.11) prosilcu zavrnil dostop zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

 

V času odločanja na prvi stopnji je pojem poslovne skrivnosti določal Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljnjem besedilu ZGD-1). Ta pri določitvi, kaj je poslovna skrivnost, opredeljuje dva kriterija: subjektivnega, po katerem je poslovna skrivnost določena s pisnim sklepom (prvi odstavek 39. člena ZGD-1), in objektivnega, če podatek ni določen s sklepom kot poslovna skrivnost, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni.

 

IP je vpogledal v navedeno dokumentacijo in ugotovil, da sta zahtevana dokumenta označena z oznako »poslovna skrivnost«. Organ je priložil tudi Sklep o določitvi poslovnih skrivnosti z dne 25. 10. 2010, ki ga je izbrani ponudnik predložil k ponudbi za izvedbo razpisanega javnega naročila in opredeljuje zahtevane informacije za poslovno skrivnost. Prav tako je Sklep o določitvi poslovnih skrivnosti z dne 21. 2. 2018 ob priglasitvi stranske udeležbe priložil stranski udeleženec. Tako se je IP strinjal z ugotovitvijo organa, da zahtevana dokumenta izpolnjujeta subjektivni kriterij poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1.

 

V obravnavani zadevi je bilo treba zahtevane informacije preizkusiti še z vidika tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. Po navedeni določbi se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Po drugem odstavku 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu ZJN-3) so ne glede na prejšnji odstavek javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Organ je omenjeni preizkusi izvedel z vidika presoje, ali zahtevane informacije sodijo v okvir podatkov, »ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril«. Izhajal je iz stališča, da je bila v obravnavani zadevi ekonomsko najugodnejša ponudba določena le na podlagi cene in ne npr. na podlagi drugih meril. Sklicevanje prosilca na sodbo, št. I U 1911/2012, je označil kot neprimerno. IP se z obrazložitvijo organa ne strinja, saj kljub temu, da je bilo merilo za izbor ponudbe in oddajo javnega naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, pri čemer se je ponudbe ocenilo na podlagi cene, zahtevane reference štejemo za podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril oz. zahtev iz razpisne dokumentacije. V točki »III.2.3) Tehnična sposobnost« razpisne dokumentacije so navedeni naslednji obvezni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, in sicer v točki 11, da je ponudnik v obdobju osmih (8) let pred objavo tega naročila izgradil vsaj tri (3) komunalne čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod kapacitete vsaj 10.000 PE, za katere je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje. Kot referenčni objekti se priznajo komunalne čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda z vsaj 10.000 PE, na katerih je ponudnik uspešno izvedel gradbena dela ter dobavo in vgradnjo opreme. Za vsako posamezno referenco je moral ponudnik izvesti dela minimalno v višini 1 mio EUR brez DDV; v točki 12, da ima ponudnik v obdobju osmih (8) let pred objavo tega naročila uspešno in stabilno izvedeno najmanj enoletno obratovanje procesa deamonifikacije z doseganjem s strani naročnika oziroma uporabnika zahtevanih učinkov čiščenja, vendar ne nižje kot 70% za TN (celotni dušik) na čiščenju centrifugata (povratka iz anaerobne stopnje čiščenja) na vsaj eni (1) čistilni napravi odpadnih voda. V konkretnem postopku javnega naročila je bilo merilo za izbor ponudnika sicer res le najnižja cena, vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje ostalih pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Tako IP pritrjuje navedbam prosilca v pritožbi, da podatki o izpolnjevanju pogojev predstavljajo javni del ponudbe, saj se le tako javnosti zagotavlja možnost preverjanja, ali je bila izbrana ponudba primerna, pravilna in popolna. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo.

 

Po oceni IP za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja ni mogoče določiti tistih podatkov iz predložene ponudbe, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre med drugim za podatke o porabi javnih sredstev. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da je ponudnik izpolnjeval vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. Kot je zapisalo tudi sodišče v sodbi, št. I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019, »kolikor bi namreč ponudba ne izpolnjevala pogojev oz. meril, določenih v razpisni dokumentaciji, bi morala biti izločena. To pa pomeni, da gre tudi za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev oz. meril javnega naročila, s tem v zvezi pa tudi do porabe javnega denarja oz. javnih sredstev«.

 

Da zahtevana dokumenta, to sta obrazec 5.10 in 5.11, v celoti izkazujeta izpolnjevanje zahtev iz javnega razpisa ter so vsi navedeni referenčni posli vplivali na oceno izpolnjevanja pogojev javnega razpisa, izhaja tudi iz izjave naročnika (tj. organa) z dne 24. 5. 2019 glede upoštevanja referenc ponudnika … v zvezi z javnim naročilom »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Kamnik, Nadgradnja CČN Domžale-Kamnik«. Organ je izrecno navedel, na podlagi katere reference je naročnik ugotovil izpolnjevanje pogoja št. 12 (uspešno in stabilno izvedeno najmanj enoletno obratovanje procesa deamonifikacije na vsaj 1 čistilni napravi). Gre za referenco, ki je sicer v razpisni dokumentaciji označena kot poslovna skrivnost. Ker so bili (glede na razpisno dokumentacijo in izjavo organa) za presojo izpolnjevanja pogojev iz javnega razpisa nujni vsi zahtevani podatki, to pomeni, da je izjema poslovne skrivnosti presežena z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in je pritožba prosilca utemeljena.

 

IP se ne strinja z argumenti organa, da so podatki o referenčnem poslu, ki ni bil izveden za »javnega naročnika«, varovani kot poslovna skrivnost. Sklicevanje na sodbo, št. I U 1613/2009-32, in mnenje Ministrstva za javno upravo, št. 430-2/2018/11, pri zavrnitvi dostopa do podatkov o takem referenčnem poslu, je neprimerno. Sodba I U 1613/2009-32 potrjuje odločbo IP, št. 090-78/2008/, v kateri je IP zavzel stališče, da so reference v delu, v katerem je potrebno ugotoviti samo dejstvo obstoja referenc, javne; še toliko bolj kadar gre pri podatkih o imenih referenčnih poslovnih partnerjev za javna podjetja, saj so le-ta že sama po sebi zavezanci po ZDIJZ in so ti podatki informacije javnega značaja. Po stališču IP so reference, ne glede na to, ali jih je podal javni ali zasebnopravni subjekt, vedno javne, kadar predstavljajo izpolnjevanje enega izmed razpisnih pogojev javnega naročila. Tudi v obravnavani zadevi iz poglavja »III.2.3) Tehnična sposobnost« izhaja, da je moral ponudnik izkazati, da je predhodno izgradil vsaj tri (3) komunalne čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod kapacitete vsaj 10.000 PE in da ima uspešno in stabilno izvedeno najmanj enoletno obratovanje procesa deamonifikacije. To pa pomeni, da tudi predložitev referenc v predmetnem postopku javnega naročanja dokazuje izpolnjevanje pogojev tega javnega naročila oz. podatek, ki vpliva na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril in je po zakonu javen[1]. Tudi Ministrstvo za javno upravo v svojem mnenju o tolmačenju javnonaročniške zakonodaje, št. 430-2/2018/11, opozarja, če je »naročnik kot merilo določil tudi (dodatne) referenčne posle osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, ti podatki vedno predstavljajo javni podatek«. IP v pritožbenem postopku po ZDIJZ ni vezan na mnenje Ministrstva za javno upravo v zvezi s tolmačenjem javnonaročniške zakonodaje, pri čemer poudarja, da je referenca brez navedbe družbe, ki je referenco potrdila, brez vrednosti oziroma ne izkazuje izpolnjevanja pogojev, zato je treba omogočiti dostop do takega dokumenta. Izjema poslovne skrivnosti v takem primeru ne more biti podana. Z referenčno »zahtevo« naročnik določi »nivo« zahtevnosti javnega naročila oziroma opiše primerljiv posel, ki po oceni naročnika izkazuje, da bo potencialni ponudnik, če je takšen posel že izvedel, »ustrezal« tudi v konkretnem javnem naročilu. Z referencami torej ponudnik dokazuje svojo strokovnost, tehnično usposobljenost, da je sposoben določeno delo opraviti oz., da ga je že opravil, kar pomeni, da je vreden zaupanja. Dolžnost organa pa je, da kot dober gospodar ves čas preverja, ali je nekdo, ki prejema javna sredstva, sposoben izvesti javno naročilo, kar med drugim dokazujejo tudi ustrezne reference[2].

 

V zvezi z navedbami stranskega udeleženca, da gre kot nedopustno šteti možnost dostopa do podatkov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za izkrivljanje konkurence ali poseganje v zakonit interes gospodarskega subjekta, ki je sodeloval v zadevnem postopku oddaje javnega naročila, IP opozarja na dejstvo, da stranski udeleženec v postopku javnega naročanja ni samo sodeloval, ampak je bil tudi izbran. Reference, ki jih je izbrani ponudnik posredoval v okviru postopka javnega naročanja, so predstavljale enega izmed pogojev tega javnega naročila, naročnik pa jih je upošteval kot relevantne. Zato gre v tem primeru skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 za podatke oz. dokumente, ki so skladno s to določbo ZJN-3, torej po zakonu, javni. Sklicevanje stranskega udeleženca na sodbo sodišča EU v zadevi C-450/2006, Varec SA proti državi Belgiji, za obravnavano zadevo po ZDIJZ ni pravno upoštevno. ZDIJZ v 5.a členu in prvem odstavku 6. člena določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, med katerimi ni prepovedi razkrivanja informacij, povezanih s postopki oddaje javnih naročil, ki bi bile lahko uporabljene za izkrivljanje konkurence. Stališče, da izjem ni mogoče širiti preko teh taksativno naštetih, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. U 92/2006-8. Po določilih ZDIJZ torej za zahtevane podatke ni mogoče ugotoviti izjeme, ki bi preprečevala dostop do teh informacij kot informacij javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Kot že povedano, je v konkretnem primeru izjema poslovne skrivnosti presežena z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tako je tudi v zadevi IP, št. 090-224/2018/6 z dne 7. 12. 2018, na katero se sklicuje stranski udeleženec, IP v pritožbenem postopku odločil, da del zahtevane dokumentacije odraža izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, in je podlaga za razkritje drugi odstavek 35. člena ZJN-3 in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Da gre pri zahtevani dokumentaciji v obravnavani zadevi za informacije, ki odražajo izpolnjevanje razpisnih pogojev, stranski udeleženec niti ni oporekal, zato pravna relevantnost s sklicevanjem na navedeno odločbo IP ni povsem jasna.

 

V zvezi z navedbami stranskega udeleženca, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi varovane osebne podatke, IP poudarja, da informacij, ki predstavljajo osebne podatke, prosilec ni zahteval. Ker prosilec ni zahteval informacij, ki predstavljajo osebne podatke, se IP do vprašanja obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni opredelil, ampak je organu naložil posredovanje zahtevanih informacij brez osebnih podatkov. Glede na definicijo osebnega podatka po členu 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov[3] so ime in priimek sodnega tolmača, ime in priimek kontaktne osebe, njena telefonska številka in lastnoročni podpis nedvoumno podatki, ki pomenijo informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Navedeni podatki se nahajajo na zahtevanem dokumentu »Obrazec 5.11 – referenčna potrdila ponudnika« na strani 109, 110 in 111 in niso predmet tega pritožbenega postopka.

 

IP je zaključil, da odločitev organa v podtočkah (a) in (b) 2. točke izreka izpodbijane odločbe ni bila pravilna. Organ je na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v podtočkah (a) in (b) 2. točke izreka odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Tako upravnosodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1647/2017-29, I U 1613/2009-32, IV U 4/2017-11.

[2] Tako tudi ustaljena praksa IP, npr. odločbe, št. 090-116/2017/9 z dne 25. 7. 2017, št. 090-78/2009/14 z dne 2. 9. 2008, št. 090-268/2016/6 z dne 15. 12. 2016.

[3] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 127, 23. 5. 2018).