Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 11.07.2019
Title: Odvetniška družba Geršak o.p., d.o.o. - UKC Maribor
Number: 090-103/2019
Category: Poslovna skrivnost, Okoljski podatki, Javna naročila
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Organ je zaradi izjeme poslovne skrivnosti zavrnil dostop do elaborata, idejnega projekta in sporazuma o predložitvi skupne ponudbe, ki jih je izbrani ponudnik priložil v postopku javnega naročanja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je v zvezi s temi dokumenti sicer podana poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju, vendar pa je mogoče preveriti izpolnjevanje razpisnih pogojev le z vpogledom v določene dele oziroma v celotne presojane dokumente. Ker gre v tem delu za podatke o porabi javnih sredstev (1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ) je IP pritožbi prosilke delno ugodil. Dodatno je IP je ugotovil, da elaborat in idejni projekt vsebujeta tudi okoljske podatke, saj se nanašata na odpadne vode v zvezi s kanalizacijo, torej gre za absolutno javno dostopne podatke (2. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ).

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-103/2019/6
Datum: 11. 7. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 16. 4. 2019, zoper odločbo, št. 045-26(8102)/2019-4 z dne 28. 3. 2019, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Ljubljanska ulica 5,  2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke z dne 16. 4. 2019 zoper odločbo Univerzitetno kliničnega centra Maribor, št. 045-26(8102)/2019-4 z dne 28. 3. 2019, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati elektronsko kopijo:
•    Sporazuma o predložitvi skupne ponudbe in enotnem nastopu z dne 5. 7. 2017, na način, da ji posreduje:
-    naslov dokumenta in navedbo partnerjev sporazuma,
-    besedilo 1. člena,
-    besedilo prvega in drugega odstavka 3. člena,
-    besedilo prvega in drugega odstavka 4. člena ter
-    besedilo drugega odstavka 5. člena;  
•    Elaborata vzdrževanja čistilne naprave, Ljubljana, julij 2017;
•    Idejnega projekta, Ljubljana, julij 2017.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 1. 3. 2019 na organ naslovila zahtevo, s katero je zaprosila, da ji organ v elektronski obliki posreduje naslednje dokumente v zvezi z javnim naročilom JN005483/2017 (Rekonstrukcija čistilne naprave):
- podpisano pogodb, ki se nanaša na rekonstrukcijo (OBR-6),
- podpisano pogodbo, ki se nanaša na vzdrževanje (OBR-7),
- dokument (če ta obstaja, poleg izpolnjenega ESPD), s katerim je izbrani ponudnik izkazoval izpolnjevanje pogoja iz točke »2.20.2.2 Tehnična in strokovna sposobnost«, ki se glasi: 1. da je v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila, izvedel dobavo in montažo vsaj ene čistilne naprave kapacitete vsaj 125 PE;
- dogovor o skupnem nastopu, sklenjen med Alpeng, projektiranje in inženiring d.o.o. in Institutom za ekološki inženiring d.o.o.,
- idejni projekt, ki ga je predložil izbrani ponudnik v svoji ponudbi ter
- elaborat vzdrževanja čistilne naprave, ki ga je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik.

S prejeto zahtevo je organ seznanil izbranega ponudnika ter ga pozval k priglasitvi stranske udeležbe. Slednji je dne 25. 3. 2019 po elektronski poti sporočil, da vztraja pri oznaki zaupno na ponudbeni dokumentaciji.

Organ je dne 28. 3. 2019 prosilki po elektronski pošti posredoval podpisano pogodbo, ki se nanaša na rekonstrukcijo (OBR-6), podpisano pogodbo, ki se nanaša na vzdrževanje (OBR-7) ter dokument, s katerim je izbrani ponudnik izkazoval izpolnjevanje pogoja iz točke »2.20.2.2 Tehnična in strokovna sposobnost«, ki se glasi: 1. da je v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila, izvedel dobavo in montažo vsaj ene čistilne naprave kapacitete vsaj 125 PE (prve tri alineje zahteve prosilke z dne 1. 3. 2019). Glede posredovanja dogovora o skupnem nastopu, sklenjenim med Alpeng, projektiranje in inženiring d.o.o. in Institutom za ekološki inženiring d.o.o., posredovanju idejnega projekta, ki ga je predložil izbrani ponudnik v svoji ponudbi, ter posredovanja elaborata vzdrževanja čistilne naprave, ki ga je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik (četrta, peta in šesta alineja zahteve prosilke z dne 1. 3. 2019) je organ izdal odločbo, št. 045-26(8102)/2019-4 z dne 28. 3. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Dostop je zavrnil zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je navedel, da so navedeni dokumenti označeni kot poslovna skrivnost, na kar je opozoril tudi stranski udeleženec. Le- temu je organ vročil tudi izpodbijano odločbo.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 16. 4. 2019 vložila pritožbo, v kateri citira določbo 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) in dodaja, da je organ zmotno opravil presojo, ali zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost. Po mnenju prosilke zahtevane informacije niso opredeljene kot poslovna skrivnost s sklepom, ki ga predvideva prvi odstavek 39. člena ZGD-1. Organ se pri izdaji odločbe na takšen sklep tudi ni skliceval. Nadalje dodaja, da tudi iz same vsebine dokumentov ne izhaja, da bi šlo za informacije, katerih javnost bi zasebnemu partnerju povzročila občutno škodo (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Organu očita, da se v obrazložitvi sklicuje na domnevno poslovno skrivnost, pri čemer pa ne navede razlogov, ki bi utemeljevali njegovo odločitev. Prosilka meni, da zgolj elektronska pošta izbranega ponudnika ne more označiti posameznih informacij kot zaupnih, enako velja za morebitna pogodbena določila. Slednja ne morejo nadomestiti sklepa, ki ga predvideva ZGD-1, takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS (odločba IP, št. 090-76/2019 z dne 5. 4. 2019). Prosilka poudarja, da ponudnik svoje ponudbe ni označil skladno z določbami ZGD-1, prav tako pa tudi ni izkazal očitne in občutne škode, ki bi mu ob razkritju podatkov nastala, zato glede dokumentacije nista izpolnjena niti subjektivni niti objektivni kriterij poslovne skrivnosti. Prosilka izpostavi odločbo IP, št. 090-115/2016 z dne 27. 7. 2016, s katero je ta zavrnil dostop do podizvajalske pogodbe, pri čemer izpostavlja, da je v konkretni zadevi situacija drugačna. Iz točke 1.2.2. razpisne dokumentacije namreč izhaja, da ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Če je nameraval ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, je moral v ponudbi navesti določene informacije, ki se nanašajo na le-te (npr. navesti del naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje, tj. predmet, količino, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del). Navaja, da mora biti skladno s predpisi o javnem naročanju podizvajalec neposredno poplačan, kar pomeni, da gre za porabo javnih sredstev. Iz navedenega razloga je vsebina pogodbe informacija javnega značaja, razporeditev sredstev na podizvajalca pa je bila pomembna, saj je moral ponudnik vse to specificirati v ponudbi. Če je podizvajalec podal zahtevo za neposredno plačilo, je javnost informacije (pogodbe) še toliko očitnejša. Za vsakega podizvajalca je moral naročnik posamično ugotavljati sposobnost iz točke 2.10 navodil razpisne dokumentacije, in sicer: prvič ne smejo biti podani razlogi za izključitev in drugič sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Vsak podizvajalec mora izpolnjevati tudi pogoj, da je v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila izvedel dobavo in montažo vsaj ene čistilne naprave kapacitete vsaj 125 PE. Sposobnost podizvajalcev je bila eden izmed pogojev za uspeh ponudnika na razpisu, zato je razmerje med ponudnikom in podizvajalcev informacija javnega značaja, saj je v interesu javnosti, da ugotovi, ali so bili izpolnjeni vsi pogoji za izbiro ponudnika na javnem razpisu in kakšna je višina sredstev, ki jih je podizvajalec prejel iz naslova javnega naročila. Poslovna skrivnost tako ne more biti podana, saj razkritje informacije narekuje tretji odstavek 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev).

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP. Pojasnil je, da informacije, ki jih je že posredoval prosilki, v celoti izpolnjujejo namen zagotoviti javnost in odprtost delovanja javnega zdravstvenega zavoda ter seznanitve javnosti s podatki o porabi javnih sredstev. Navedeni dopis je organ v vednost posredoval prosilki in stranskemu udeležencu.

Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju manjkajočih dokumentov. Navedeno je IP prejel dne 27. 5. 2019.

Prav tako je IP ugotovil, da organ ni posredoval pritožbe prosilke stranskemu udeležencu v morebiten odgovor, zato je skladno s četrtim odstavkom 246. člena ZUP to storil sam. Odgovora do trenutka izdaje te odločbe, kljub poteku roka, določenega za odgovor, ni prejel.
 
Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilka organu očita napačno uporabo materialnega prava, in sicer napačno uporabo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, in sicer subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) ter objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).

Subjektivni kriterij poslovne skrivnosti se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju je torej bistvena subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem ali posamičnem pravnem aktu. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob tem mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1).

IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da je stranski udeleženec dne 20. 2. 2017 sprejel Sklep o določitvi poslovnih skrivnosti. IP meni, da se navedeni sklep nanaša tudi na obravnavano dokumentacijo, kar bo podrobneje navedeno v nadaljevanju.  

Ne glede na izpolnjenost subjektivnega ali objektivnega kriterija poslovne skrivnosti IP opozarja tudi na tretji odstavek 39. člena ZGD-1, ki določa, da se kot poslovna skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Ker gre v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, je v luči tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 treba razumeti tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Javni del dokumentacije tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. V postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti za poslovno skrivnost tistih podatkov, ki odražajo izpolnjevanje pogojev in podatkov o porabi javnih sredstev. Te je dopustno razkriti javnosti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, ima javnost širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, ker je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. Poraba javnih sredstev pa je tista, ki je v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kljub obstoju izjeme (npr. poslovna skrivnost) razlog za razkritje informacij.

Predmet pritožbenega postopka v konkretnem primeru so informacije izbranega ponudnika iz ponudbene dokumentacije za javno naročilo JN005483/2017 (Rekonstrukcija čistilne naprave). Gre za dokumente, ki so nastali v okviru postopka javnega naročanja, kjer sta preglednost in javnost določena v javnem interesu in v interesu zainteresiranih ponudnikov. V javnem interesu je namreč, da so razvidni namen, način in višina porabe javnih sredstev. Vsakdo, ki želi pridobiti javno naročilo, se mora tako podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti glede dokumentov, ki so vezani na postopek javnega naročanja.

Predmet presoje tega postopka so naslednji dokumenti:
- dogovor o skupnem nastopu, sklenjen med Alpeng, projektiranje in inženiring d.o.o. in Institutom za ekološki inženiring d.o.o.,
- elaborat vzdrževanja čistilne naprave, ki ga je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik,
- idejni projekt, ki ga je predložil izbrani ponudnik v svoji ponudbi.

IP dodaja, da so vsi navedeni dokumenti opremljeni z oznako ZAUPNO, na kar se je v svojem odgovoru skliceval tudi stranski udeleženec. Ta je organu na poziv k stranski udeležbi sporočil, da vztraja na oznaki zaupno na ponudbeni dokumentaciji in nasprotuje posredovanju dokumentov.

A.    Dogovor o skupnem nastopu, sklenjen med Alpeng, projektiranje in inženiring d.o.o. in Institutom za ekološki inženiring d.o.o.

Organ je kot dokument, ki po vsebini ustreza zahtevi prosilke, posredoval Sporazum o predložitvi skupne ponudbe in enotnem nastopu z dne 5. 7. 2017. Gre za akt o skupni izvedbi. Navedeni dokument je opremljen z oznako ZAUPNO, datirano dne 10. 7. 2017. Prav tako pa dokument zapade pod eno izmed alinej Sklepa o določitvi poslovnih skrivnosti z dne 20. 2. 2017. Stranski udeleženec je namreč zapisal, da se za poslovno skrivnost družbe štejejo predvsem konkretni podatki družbe o gospodarski dejavnosti ali gospodarskem položaju, ki je ali sme biti znan le določenemu krogu oseb zlasti pa npr. ponudbe za natečaje, javne licitacije ali javna naročila, razen podatkov, ki so po zakonu o javnih naročilih javni. Da gre za konkreten podatek družbe, ki se nanaša na javno naročilo in predstavlja njegovo poslovno skrivnost, izhaja iz oznake ZAUPNO. Stranski udeleženec je torej s posamičnim dejanjem, z označitvijo dokumenta z oznako ZAUPNO, nedvoumno izrazil voljo, da se tak dokument skladno s sklepom o poslovni skrivnosti varuje kot njegova poslovna skrivnost. IP ugotavlja, da je glede konkretnega dokumenta izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti. Slednje pa ne pomeni, da je takšen dokument v celoti in absolutno varovan.

»Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila – Rekonstrukcija čistilne naprave« v razdelku B) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 1. 2. 3 ureja »Skupno ponudbo«. Iz navodila izhaja, da v primeru skupne ponudbe naročnik (organ) od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila, iz katerega bo nedvoumno razvidno naslednje:
- imenovanje poslovodečega pri izvedbi javnega naročila,
- pooblastilo poslovodečemu za podpis ponudbe in pogodbe,
- izjava, da so seznanjeni z Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe in z razpisnimi pogoji ter merilom za dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo,
- izjava, da so seznanjeni s plačilnimi pogoji iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in navedba, da odgovarjajo naročniku neomejeno.

Iz točke 2.2. navodil nadalje izhaja, da je dopustna tista ponudba, ki jo bo predložil ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba pa ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne bo presegla zagotovljenih sredstev naročnika. Ponudnik mora v ponudbi predložiti tudi akt o skupni izvedbi (velja v primeru, da bo ponudnik pri izvedbi naročila nastopal s skupno ponudbo, točka 1. 2. 3.).

Če je ponudnik želel konkurirati v postopku javnega naročila, je moral predložiti dopustno ponudbo, ki ji je v primeru, da bo pri izvedbi naročila nastopal s skupno ponudbo, moral priložiti akt o skupni izvedbi, z vsebino kot jo opredeljuje točka 1. 2. 3. Pravno podlago za posredovanje teh informacij predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatke, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije (dopustnost ponudbe) ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Ti podatki so navedeni v:
-    prvem in drugem odstavku 3. člena (izjava, da so seznanjeni z Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe in z razpisnimi pogoji ter merilom za dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo in izjava, da so seznanjeni s plačilnimi pogoji iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ,
-    prvem in drugem odstavku 4. člena (imenovanje poslovodečega pri izvedbi javnega naročila in pooblastilo poslovodečemu za podpis ponudbe in pogodbe) ter
-    drugem odstavku 5. člena (navedba, da odgovarjajo naročniku neomejeno).

Upoštevaje vse navedeno je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, v kateri je organu naložil, da poleg zgoraj navedenih delov dokumenta razkrije še naslov dokumenta in navedbo partnerjev sporazuma ter besedilo 1. člena, ki vsebuje navedbo predmeta sporazuma. V preostalem delu je IP pritožbo prosilke v delu, ki se nanaša na Sporazum o predložitvi skupne ponudbe in enotnem nastopu, zavrnil, saj je izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti. Gre namreč za vsebine, ki so plod dogovora med vodilnim partnerjem in partnerjem in kot take niso bile predpisane z razpisno dokumentacijo.

V zvezi s sklicevanjem prosilke na odločbo IP, št. 090-76/2019 z dne 5. 4. 2019, ta poudarja, da citirana odločba obravnava dejansko stanje, ki ni primerljivo s konkretnim primerom. Presojani dokumenti v tisti zadevi namreč niso bili označeni kot poslovna skrivnost, niti ni obstajal sklep o določitvi poslovne skrivnosti, temveč je dokument vseboval »pogodbeno določilo o zaupnosti informacij«, ki pa ne more nadomestiti sklepa, ki ga predvideva ZGD-1. V konkretnem primeru pa so vse strani presojanega dokumenta označene z oznako ZAUPNO in že to je bistvena razlika med primerjanima zadevama.

Na tem mestu IP dodaja, da je pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena in 5. a členu ZDIJZ ter ugotovil, da te niso podane.

B.    Elaborat vzdrževanja čistilne naprave

Navedeni dokument predstavlja dokument v zvezi z javnim naročilom, ki je opremljen z oznako ZAUPNO. IP ugotavlja, da je glede konkretnega dokumenta izpolnjen subjektivni kriterij, pri čemer se glede slednjega sklicuje na obrazložitev, ki jo je podal glede Dogovora o skupnem nastopu, sklenjenem med Alpeng, projektiranje in inženiring d.o.o. in Institutom za ekološki inženiring d.o.o.

Nadalje IP ugotavlja, da »Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila – Rekonstrukcija čistilne naprave« predvideva k ponudbi predložitev projektne naloge, s prilogami. Podrobnejša navodila v zvezi z izdelavo projektne naloge so vsebovana v  posebnem delu razpisne dokumentacije »Projektna naloga«. Navodila v 6. točki, ki je poimenovana »Elaborat vzdrževanja čistilne naprave 125 PE na oddelku za pljučne bolezni UKC Maribor na Slivniškem Pohorju«, določajo, da morajo ponudniki pri oddaji ponudbe, glede na tehnologijo ČN, ki jo ponujajo, pripraviti Elaborat vzdrževanja ČN, ki mora biti narejen skladno z navodili proizvajalca ČN in v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Elaborat vzdrževanja ČN mora vsebovati najmanj tistih 9 poglavij, ki so določena z razpisno dokumentacijo.

Če je ponudnik želel konkurirati v postopku javnega naročila, je moral predložiti dopustno ponudbo, ki je skladno z razpisno dokumentacijo vsebovala tudi elaborat vzdrževanja čistilne naprave, z (najmanj) vsebino kot jo določa besedilo 6. točke Projektne naloge. IP je vpogledal v Elaborat vzdrževanja čistilne naprave in ugotovil, da vsebuje to, kar je predpisano z razpisno dokumentacijo. Gre torej za dokument, ki predstavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, saj je bilo treba elaborat z določeno vsebino priložiti ob oddaji ponudbe. Pravno podlago za posredovanje teh informacij zato predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatke, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije (dopustnost ponudbe).

Na tem mestu IP dodaja, da je pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena in 5. a členu ZDIJZ ter ugotovil, da se v elaboratu pojavljajo ime in priimek zakonitega zastopnika projektanta ter ime, priimek, poklicni naziv in identifikacijska številka odgovornega vodje projekta. Osebno ime zakonitega zastopnika ni varovano, saj gre za podatek, za katerega je vpis v javni register obvezen. Navedeni podatek je javen v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), Zakona o poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami). Ime, priimek, poklicni naziv in identifikacijska številka odgovornega vodje projekta, ki je pooblaščeni inženir, prav tako ne sodijo v t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov. Ti podatki so namreč na podlagi 3. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZAID) vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije in so javni na podlagi 12. člena ZAID.

Upoštevaje vse navedeno je IP odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

C.    Idejni projekt

Navedeni dokument predstavlja dokument v zvezi z javnim naročilom, ki je opremljen z oznako ZAUPNO. IP ugotavlja, da je glede konkretnega dokumenta izpolnjen subjektivni kriterij, pri čemer se glede slednjega sklicuje na obrazložitev, ki jo je podal v prejšnji točki glede Dogovora o skupnem nastopu, sklenjenem med Alpeng, projektiranje in inženiring d.o.o. in Institutom za ekološki inženiring d.o.o.

IP ugotavlja, da »Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila – Rekonstrukcija čistilne naprave« predvideva k ponudbi predložitev projektne naloge s prilogami. Podrobnejša navodila v zvezi z izdelavo projektne naloge so vsebovana v  posebnem delu razpisne dokumentacije »Projektna naloga«. Točka 2. Vsebina, ki jo morajo pri oddaji ponudniki zajeti v oddani ponudbi, določa, da morajo vsi ponudniki pri oddaji ponudbe priložiti idejni projekt, ki obravnava tehnologijo, princip delovanja in način izvedbe ČN. Nadalje iz točke 3. Opis potrebnih del ob izvedbi rekonstrukcije čistilne naprave izhaja, da je treba v oddaji ponudbe za predmetno investicijo predložiti izdelan idejni projekt, ki mora vsebovati najmanj naslednje postavke:
- opis tehnologije, ki jo ponudnik ponuja,
- čistilno tehnični izračun,
- tehnično poročilo,
- situacije, tlorise, prereze, betonske konstrukcije, instalacije,
- načrt hidrotehnične strojne opreme,
- celotni elektro instalacijski načrt ter popis del.

Če je ponudnik želel konkurirati v postopku javnega naročila je moral predložiti dopustno ponudbo, ki je skladno z razpisno dokumentacijo vsebovala tudi idejni projekt vzdrževanja čistilne naprave, z (najmanj) vsebino kot jo določa besedilo 3. točke Projektne naloge. IP je vpogledal v Idejni projekt in ugotovil, da vsebuje to, kar je predpisano z razpisno dokumentacijo. Gre torej za dokument, ki predstavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, saj je bilo treba idejni projekt z določeno vsebino priložiti ob oddaji ponudbe. Pravno podlago za posredovanje teh informacij tako predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatke, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije (dopustnost ponudbe).

Na tem mestu IP dodaja, da je pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena in 5. a členu ZDIJZ ter ugotovil, da se v idejnem projektu pojavljajo ime in priimek zakonitega zastopnika projektanta ter ime, priimek, poklicni naziv in identifikacijska številka odgovornega vodje projekta in odgovornega projektanta. Navedeni osebni podatki niso varovani, kot je pojasnjeno že v prejšnji točki.

Upoštevaje vse navedeno je IP odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Ne glede na to, da IP glede presojanega elaborata in idejnega projekta ni ugotovil obstoja zakonske izjeme, pa velja opozoriti, da gre pri navedenih dokumentih tudi za okoljske podatke, ki so absolutno javni na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka, ki določa zakonske izjeme, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
 
IP ugotavlja, da se tako elaborat kot tudi idejni projekt nanašata na rekonstrukcijo in zamenjavo čistilne naprave na oddelku za pljučne bolezni UKC Maribor na Slivniškem Pohorju, torej vsebujeta podatke o odvajanju in čiščenju odpadnih voda. Oba dokumenta sta bila izdelana za namen javnega naročila, katerega posledica je izgradnja čistilne naprave kot dela kanalizacijskega sistema.
 
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami; v nadaljevanju: ZVO-1) ureja dostop do okoljskih podatkov v določbah 110. člena, v katerih opredeljuje med drugim tudi, kateri podatki se štejejo za okoljske podatke. V prvem odstavku določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej jasno napotuje na ZDIJZ in Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija).
 
Načelo javnosti izhaja tudi iz 13. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Dostop do okoljskih podatkov ureja tretji odstavek 110. člena ZVO-1, ki določa, da ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, so okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja, skladno z ZVO-1.
 
Tretji odstavek 110. člena ZVO-1 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, in sicer da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-1 o opredelitvi okoljskih podatkov.
 
IP ugotavlja, da je odpadna voda ena vrsta odpadka glede na ZVO-1. ZVO-1 v 3. členu med pojmi pod točko 5. definira odpadek, in sicer odpadek je snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Nadalje pod točko 5.5. definira komunalno odpadno vodo, ki je odpadna voda iz gospodinjstev in njej po naravi ali sestavi podobna voda iz proizvodnje ali storitvene ali druge dejavnosti ali mešanica teh odpadnih voda z odpadno vodo iz proizvodnje ali s padavinsko odpadno vodo. Nadalje ZVO-1 v 3. členu določa, da so emisije neposredno ali posredno izpuščanje ali oddajanje snovi v tekočem, plinastem ali trdnem stanju ali energije (hrup, vibracije, sevanje, toplota in svetloba) ali organizmov ali mikroorganizmov iz posameznega vira v okolje.
 
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) določa splošne mejne vrednosti emisij toplote in snovi v vode in javno kanalizacijo, način vrednotenja teh emisij, prepovedi, omejitve in druge ukrepe zmanjševanja emisij ter vsebino okoljevarstvenega dovoljenja. Predpis je splošen in ureja emisije iz čistilnih naprav in vseh ostalih naprav. Ta uredba v 4. členu v točki 15. določa, da je kanalizacija sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov ter ločeno od nje ali skupaj z njo tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov. V točki 11. ureja izpust snovi v vode (v nadaljnjem besedilu: emisija snovi), ki je emisija onesnaževala v vode ali javno kanalizacijo, ki nastaja pri odvajanju odpadne vode; v točki 37 določa, da je odpadna voda voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali vode. Odpadna voda je lahko komunalna, industrijska ali padavinska odpadna voda ter v točki 39 določa, da je odvajanje odpadne vode odvajanje odpadne vode po cevovodu prek iztoka v kanalizacijo, čistilno napravo ali okolje. Za odvajanje odpadne vode se šteje tudi prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice ali odpadne vode iz petega odstavka 14. člena te uredbe s cestnim motornim vozilom ali na drug predpisan način na komunalno ali skupno čistilno napravo, kjer se zagotavlja njeno čiščenje. Glede na vse navedeno IP meni, da gre pri vsebini elaborata in idejnega projekta za okoljski podatek, saj se vsebina nanaša na odpadne vode v zvezi s kanalizacijo.
 
Prav tako že ZVO-1 zelo široko opredeli, kaj je okoljski podatek. V skladu z drugim odstavkom 110. člena je okoljski podatek zlasti podatek, o med drugimi naštetimi, tudi o emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo ter dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami. Aarhuška konvencija v 2. členu, v točki 3, okoljske informacije definira precej širše, kot le podatke o emisijah v okolje in odpadkih. Med drugim kot okoljske informacije določa tudi informacije »o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju«.
 
Navedene določbe ZVO-1 sledijo določilom Aarhuške konvencije, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004. V skladu z 2. členom konvencije pomenijo "okoljske informacije" vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije, v kakšni koli drugi materialni obliki:
a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov;
b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju;
c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b).«.
 
Glede na to, da rekonstrukcija čistilne naprave vpliva na kakovost odpadnih voda, dokumentacija, ki se nanaša na izvedbo obravnavanega javnega naročila, nedvomno vsebuje podatke glede odpadnih voda, ki imajo vpliv na okolje. Upoštevaje zgoraj pojasnjene predpise, ki urejajo to področje, IP ugotavlja, da zahtevana elaborat in idejni projekt vsebujeta podatke, ki jih je treba opredeliti kot okoljske podatke. Navedena dokumenta predstavljata tiste okoljske podatke, ki predstavljajo po ZDIJZ absolutno javno dostopne podatke, glede katerih ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ je namreč z določbo 2. alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje okoljskih podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno.
 
IP zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, zato je pritožbi, skladno s prvim odstavkom 252. člena ZUP delno ugodil (1. točka izreka te odločbe), v preostalem delu pa je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, zato je IP odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka