Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 08.04.2008
Title: Odvetnica Marija Konjar - Občina Železniki
Number: 0900-23/2008
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek
Status: Sustained in part


Številka: 0900 - 23/2008/13
Datum: 09. 04. 2008

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 3. odst. 256. čl. in 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi odvetnice Marije Konjar, Na Plavžu 73, 4228 Železniki (v nadaljevanju prosilka) zoper molk Občine Železniki, Češnjica 48, p.p. 2, 4228 Železniki (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednji



SKLEP:


1.    Zaradi umika pritožbe se pritožbeni postopek ustavi v delu, ki se nanaša na zahtevo prosilke z dne 28. 12. 2007.




in


ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilke, ki se nanaša na njeno zahtevo z dne 24. 01. 2008, se ugodi.  
2.    Organ je dolžan prosilki v 30 dneh po prejemu te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente:
-  v kartice finančnega knjigovodstva za leto 2007 in 2008, iz katerih so razvidni podatki o prejetih donacijah po poplavah po posameznih sklicih, pri čemer mora v navedenih karticah prekriti vse osebne podatke posameznikov - fizičnih oseb (imena in priimke ter naslove),
- v kartice finančnega knjigovodstva po dobaviteljih za leto 2007 in 2008, iz katerih so razvidni podatki o izplačanih sredstvih po poplavah iz naslova humanitarne pomoči fizičnim in pravnim osebam, pri čemer mora pri fizičnih osebah prekriti naslove stalnega prebivališča.
3. V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je na organ dne 28. 12. 2007 naslovila zahtevo, s katero je od organa zahtevala fotokopije naslednjih dokumentov oz. dokumentov z naslednjo vsebino:
1.    »o sanaciji in porabi sredstev po poplavah leta 1998«
2.    »o sanaciji, pridobitvi in porabi sredstev po poplavah po letu 1998«
3.    »o sanaciji in porabi sredstev po letošnji poplavi, in sicer konkretizacija porabe 224.400,00 EUR, ki jih je država zagotovila takoj za interventno zaščito zaradi plazenja in nanosov zemlje in dodatnih 200.000 EUR, skupaj torej 424.400,00 EUR: projekt, izvajalec, porabljena sredstva,
4.    znesek sredstev, ki jih je občina prejela za nujne intervencijske ukrepe pri sanaciji komunalne infrastrukture (oskrba z vodo, občinske ceste in javne poti, kanalizacijska omrežja in ostala občinska infrastruktura) v okviru 2.300.000,00 EUR predvidene državne pomoči, spisek izvajalcev in zneskov za opravljene intervencije in sanacije komunalne infrastrukture, ki so bile opravljene do 29. 11. 2007 – tu gre predvsem za znesek 376.058,00 EUR
5.    koliko od 1.670.000,00 EUR je pripadlo koncesionarju za območje Občine Železniki in kaj se je iz teh sredstev v Občini Železniki naredilo (vrednost del v samih starih Železnikih od otokov do Jesenovca po videnih delih niso omembe vredna oz. so večina takšne narave, da ne izboljšujejo poplavne varnosti, ne skupaj 10.000 EUR).

Ker organ o zahtevi prosilke ni odločil v zakonsko določenem roku 20 delovnih dni, je prosilka dne 7. 2. 2008 pri Pooblaščencu zaradi molka organa vložila pritožbo.

Pooblaščenec je organ dne 15. 2. 2008 z dopisom št. 0900-23/2008/2 pozval, naj mu sporoči razloge za zamudo.

Organ je dne 18. 2. 2008 izdal sklep št. 092-205/07-017, s katerim je rok za posredovanje informacij javnega značaja prosilki podaljšal za 30 delovnih dni, z obrazložitvijo, da je prosilka zahtevala informacije javnega značaja, ki vse ne obstajajo v samostojni obliki oziroma v enem samem dokumentu, zato je treba v skladu z določbami 7. čl. ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane informacije. Glede na obsežnost zahtevane informacije ter vrsto in naravo gradiva, iz katerega je treba informacijo izločiti, je organ ugotovil, da tega ni mogoče opraviti v zakonsko predvidenem roku 20 delovnih dni, zato je rok podaljšal v skladu s 1. odst. 24. čl. ZDIJZ.

Prosilka je na organ dne 24. 1. 2008 vložila novo zahtevo, s katero je zahtevala vpogled in fotokopije dokumentov iz naslova pridobljenih sredstev humanitarne pomoči. Prosilka navaja, da je organ dne 21. 9. 2007, pred tem in kasneje, objavljal račun za nakazila namenskih sredstev: humanitarne pomoči, in sicer TRR: 01346-0100007492, sklic na 714-2007, namen: humanitarna pomoč. Prosilka navaja, da gre za namenska sredstva, njih namen pa je bil objavljen v vseh sredstvih javnega obveščanja. Po strogem namenu, ko so se sredstva zbirala, je po zakonu ta sredstva potrebno namensko tudi porabiti. Prosilka še dodaja, da je ugotovila, da organ ni odprl posebnega računa za zbiranje humanitarne pomoči, pač pa je ta sredstva zbiral na občinskem računu s sklicem za namen, kar ni bistveno. Ta sredstva sedaj prikazuje organ v občinskem proračunu za leto 2007, z njimi pa je z rebalansom povečal proračun za skupno 63,7%, tudi s sredstvi, pridobljenimi od države in prav tako s posebnim namenom. Glede na to, da organ v spremenjenem odloku proračuna za leto 2007 prikazuje donacije v znesku 2.096.000,00 EUR, kot tekoče transferje: posameznikom in gospodinjstvom 958.839 EUR, z objavo o razdelitvi sredstev gospodinjstvom pa znesek 525.079,32 EUR, prosilka zahteva vpogled in kopiranje potrebnih dokumentov:
-    vpogled v izpiske TRR (druga finančna dokumentacija, povezana s TRR),
-    vpogled vseh dokumentov in kopiranje izbranih dokumentov vseh odborov za izvedbo humanitarne akcije v Občini Železniki.
Prosilka še dodaja, da so se konec oktobra na internetni strani organa pojavili še dodatni podračuni (za kulturni dom, športni park Rovn, zdravstveno dejavnost, za obnovo fasad, za obnovo muzeja, za obnovo športnih objektov), zato zahteva vpogled v zgoraj navedeno dokumentacijo zaradi ugotovitve in odločanja o namenski rabi podarjenih sredstev.

Organ je prosilki dne 20. 2. 2008 posredoval zbirne podatke o zbiranju in razdeljevanju humanitarne pomoči ter izpis iz rebalansa proračuna.

Prosilka je dne 13. 3. 2008 na Pooblaščenca naslovila vlogo, s katero je delno umaknila pritožbo, in sicer v delu, ki se nanaša na zahtevo pod tč. 3., 4. in 5., saj je zahtevano dokumentacijo v teh zadevah prejela dne 8. 3. 2008 s strani Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje. Prosilka je obenem navedla, da vztraja pri pritožbi v tč. 1. in 2., vložila pa je tudi novo pritožbo zaradi molka organa glede zahteve, ki jo je vložila dne 24. 1. 2008 glede vpogleda in kopiranja dokumentov iz naslova pridobljenih sredstev humanitarne pomoči. S tem v zvezi je prosilka pojasnila, da je organ dne 21. 9. 2007 humanitarno pomoč zbiral na svoj račun s sklici, nato pa v celoti ta sredstva prikazal kot sredstva občinskega proračuna, torej kot javna sredstva. Organ ji je na zahtevo odgovoril dne 20. 02. 2008, pri čemer pa ji je posredoval samo dokumente, ki so na volji tudi na spletni strani organa. Prosilka navaja, da gre za strogo namenska sredstva, o katerih razdeljevanju so se zapisniki pojavili na internetu dne 20. 2. 2008. Iz zadnjega zapisnika je ugotoviti, da komisija poplavljencev ne obvešča o nadaljevanju delitve sredstev, je pa to sklenila in se zaveda, da obnova poplavljenih stanovanj pomeni ogromno porabo sredstev, katerih nikakor ne pokriva dodeljena pomoč niti v 20%, obenem pa iz zapisnika z dne 3. 1. 2008 izhaja, da strokovni odbor za humanitarno akcijo že začenja akcijo, da bi se namenska sredstva, zbrana za občane, v dogovoru z nakazovalci, preusmerila. Poleg navedenega prosilka še opozarja, da jo je veliko občanov opozorilo, da so jim bila nakazana izredno nizka sredstva iz humanitarnih sredstev, čeprav so imeli poplavljena stanovanja, obenem pa je bila ocenjena škoda, tako na premičnem, kot nepremičnem premoženju, ocenjena na hitro in vsem izjemno nizko.

Pooblaščenec je dne 21. 03. 2008 v vednost prejel dopis organa št. 092-205/07-025 z dne 19. 03. 2008, iz katerega izhaja, da je organ prosilki v zvezi z njeno zahtevo z dne 31. 12. 2007 ugodil v tč. 1. (o sanaciji in porabi sredstev po poplavah leta 1998).

Pooblaščenec je dne 1. 4. 2008 prejel vlogo prosilke, s katero ta umika pritožbo z dne 23. 1. 2008 v delu, v katerem je organ dne 19. 3. 2008 ugodil njeni zahtevi glede dostopa do dokumentacije o sanaciji in porabi sredstev po poplavah leta 1998.  

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec je ugotovil, da je prosilka v celoti umaknila pritožbo, ki se nanaša na njeno zahtevo z dne 28. 12. 2007, zato je v tem delu, v skladu s 3. odst. 256. čl. ZUP, izdal sklep o ustavitvi postopka.

Prosilka obenem vztraja pri pritožbi glede dostopa do dokumentov iz naslova pridobljenih sredstev humanitarne pomoči, to je glede zahteve, ki jo je vložila 24. 1. 2008, s katero je zahtevala vpogled v izpiske TRR in drugo finančno dokumentacijo, povezano s TRR ter vpogledom v dokumente in kopiranje izbranih dokumentov vseh odborov za izvedbo humanitarne akcije v Občini Železniki.

1.    Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.

Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 100/2005, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. čl. ZLS, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Pooblaščenec tako najprej ugotavlja, da organ, kot organ lokalne samouprave, spada med organe, ki jih kot zavezance za dostop do informacij javnega značaja določa 1. čl. ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.

Zahteva prosilke se nanaša na dokumente v zvezi s porabo sredstev, zbranih iz naslova donacij pravnih in fizičnih oseb za humanitarno pomoč za odpravo posledic poplave v Občini Železniki septembra 2007. Pooblaščenec je ugotovil, da gre v obravnavanem primeru za sredstva, ki so bila s strani pravnih in fizičnih oseb, kot prostovoljni prispevki, nakazana na račun organa. Po 11. čl. Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJF) se donacije (neodplačni prihodki fizičnih in pravnih oseb, ki jih te namenijo organu za določen namen npr. darilo, pomoč, volilo, denarna zapuščina) štejejo kot prihodki proračuna in se v proračunu organa prikažejo v bilanci prihodkov in odhodkov. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da se zahteva prosilke nanaša na vprašanje porabe javnih sredstev, zato brez dvoma spada v delovno področje organa.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec pri organu dne 2. 4. 2008 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Organ je Pooblaščencu na ogledu pojasnil, da so edini dokumenti, ki so nastali v zvezi z delom odborov za humanitarno pomoč (to sta strokovni in organizacijski odbor), zapisniki, ki so v celoti objavljeni na spletni strani organa, pod menijem poplave. Iz navedb prosilke izhaja, da se je s predmetnimi dokumenti seznanila, da pa zahteva še druge, dodatne dokumente, v zvezi z delom teh odborov. Organ je pri tem pojasnil, da drugi dokumenti pri delu teh dveh odborov niso nastali. Pri organu sta bila sicer ustanovljena tudi strokovno – tehnični in nadzorni odbor, ki pa še nista pričela delovati, zato v zvezi z njunim delovanjem ni nobenih dokumentov. Glede zahteve prosilke za vpogled v izpiske TRR in drugo finančno dokumentacijo v zvezi s TRR je organ povedal, da je za namen donacij v okviru občinskega proračuna odprl posebne sklice, in sicer za vsak namen poseben sklic (npr. za zdravstveni dom poseben sklic, za fasade poseben sklic, za muzej posebej sklic). Organ je tudi pojasnil, da se podatki glede prejetih sredstev razlikujejo po različnih obdobjih, ker se je stanje vplačil in izplačil ves čas spreminjalo. V proračunu prikazano stanje je na 31. 12. 2007. Organ je Pooblaščencu omogočil vpogled v kartico finančnega knjigovodstva, iz katere so razvidni naslednji podatki: datum, sklic, ime donatorja, znesek vplačila in skupni saldo. Organ vodi finančne kartice po posameznih sklicih, posebej za leto 2007 in posebej za leto 2008. To so kartice na prihodkovni strani. Na odhodkovni strani vodi organ posebne finančne kartice, iz katerih je razvidno, koliko je organ izplačal iz teh sredstev posameznim fizičnim in pravnim osebam iz naslova humanitarne pomoči. Te finančne kartice se imenujejo finančne kartice po dobavitelju. Organ je Pooblaščencu izročil en izvod navedene dokumentacije. Organ je še pojasnil, da so bila sredstva, ki jih je izplačal za humanitarno pomoč, zbrana z nakazili donacij pravnih in fizičnih oseb, pri čemer je organ navedena sredstva porabil izključno namensko, saj gre za strogo namenska sredstva, kar je opredeljeno tudi v Odloku o proračunu Občine Železniki.

Izhajajoč iz navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da v zvezi z zahtevo prosilke po vpogledu vseh dokumentov in kopiranju izbranih dokumentov vseh odborov za izvedbo humanitarne akcije v Občini Železniki, ne obstajajo nobeni drugi dokumenti kot tisti, ki so objavljeni na spletni strani organa in s katerimi se je prosilka že seznanila. Upoštevaje navedeno je zahtevo prosilke v tem delu potrebno zavrniti, saj informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav,  analizirati podatkov ali pripravljati odgovor na vprašanja, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).  


Ob navedenem je Pooblaščenec upošteval tudi določbo 5. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri organ prosilcu lahko ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Ker iz navedb prosilke v pritožbi izhaja, da se je z zapisniki odborov za izvedbo humanitarne akcije, ki so objavljeni na spletni strani organa, že seznanila, Pooblaščenec pa je ugotovil, da organ z drugimi dokumenti ne razpolaga, je Pooblaščenec zahtevo prosilke v tem delu zavrnil, ker ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, saj organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.

V delu zahteve prosilke, v katerem je ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga (glede finančne dokumentacije v zvezi s porabo sredstev humanitarne pomoči), je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera izmed zakonsko določenih izjem.

2.    Izjeme od prostega dostopa

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1).
Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.

Po skrbnem pregledu finančne dokumentacije, ki mu jo je organ izročil na ogledu in camera, je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti – kartice finančnega knjigovodstva, vsebujejo naslednje osebne podatke:
- na prihodkovni strani vsebuje kartica finančnega knjigovodstva imena in priimke fizičnih oseb – donatorjev,
- na odhodkovni strani vsebuje finančna kartica dobaviteljev imena in priimke ter naslove fizičnih oseb – oškodovancev, ki so bili prejemniki sredstev iz naslova humanitarne pomoči.

Pooblaščenec je ugotovil, da v prejšnjem odstavku navedeni podatki - imena in priimki ter naslovi fizičnih oseb, predstavljajo osebne podatke in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ob navedenem Pooblaščenec tudi pojasnjuje, da se pojem osebnega podatka nanaša samo na fizične osebe, posameznike, zato pravne osebe niso subjekt varstva osebnih podatkov in tako ne morejo biti varovane s to izjemo.
V zvezi s podatki o pravnih osebah, ki se nahajajo v dokumentih, ki jih je zahtevala prosilka, je Pooblaščenec preizkusil tudi, ali bi ti podatki lahko predstavljali poslovno skrivnost po ZGD-1 in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedeni člen določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Upoštevaje navedeno definicijo je Pooblaščenec ocenil, da podatki o tem, da je in koliko je določena pravna oseba kot donator nakazala na račun za zbiranje humanitarne pomoči oz., da je določena pravna oseba bila prejemnik teh sredstev, ni podatek, ki bi lahko predstavljal poslovno skrivnost v smislu 39. čl. ZGD-1. Za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju mora biti namreč podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. V zvezi z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da podatki o pravnih osebah, ki se nahajajo v dokumentih, ki jih je zahtevala prosilka, niso vidno označeni kot poslovna skrivnost, prav tako pa jim ni priložena pisna odredba oz. sklep, da predstavljajo poslovno skrivnost. V skladu z ugotovljenim navedeni podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti po 1. odst. 39. čl. ZGD-1. Podatek o tem, koliko je določena pravna oseba donirala v humanitarne namene oz., da je bila prejemnik humanitarnih sredstev, pa prav tako ne more predstavljati poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju v smislu 2. odst. 39. čl. ZGD-1. Ta podatek namreč očitno ni take narave, da bi bilo očitno, da bi gospodarskemu subjektu na trgu nastala občutna škoda, če bi ga razkrili nepooblaščenim osebam. Predmet poslovne skrivnosti so namreč lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja na trgu. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195). Iz navedenih razlogov je Pooblaščenec presodil, da v konkretnem primeru izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja, po 2. tč. 1. odst. 6. čl., ni podana.

Ob vsem navedenem je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati tudi določbo 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odst. tega člena (torej tudi izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Upoštevaje navedeno je potrebno zaključiti, da je, ne glede na morebitni obstoj izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, seznam fizičnih oseb in seznam pravnih oseb, ki so bile prejemniki sredstev iz naslova humanitarne pomoči (finančna kartica dobaviteljev) prosto dostopna informacija javnega značaja.

Pooblaščenec pri tem tudi pojasnjuje, da je z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev v konkretnem primeru pomembna t.i. nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je tudi v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, koliko in kdo je prejel sredstva iz naslova humanitarne pomoči, saj so bila izplačila izvršena iz sredstev donacij, za katera se šteje, da so z nakazilom v občinski proračun postala del javnih sredstev. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit. 'Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).

Pooblaščenec je ugotovil, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti institut delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. Ta določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec odločil, da mora organ podatke, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja prikriti, do vseh preostalih podatkov pa prosilki omogočiti delni dostop. Organ mora v kartici finančnega knjigovodstva pri rubriki »opis dokumenta« prekriti imena in  priimke donatorjev – fizičnih oseb, v finančni kartici dobaviteljev – prejemnikov humanitarne pomoči, pa mora prekriti naslove prejemnikov humanitarne pomoči – fizičnih oseb.

Po preizkusu po uradni dolžnosti, ki je pokazal, da v zahtevanih dokumentih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij, je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil in na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



  Informacijski pooblaščenec:

                                   Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,

    pooblaščenka