Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 03.09.2014
Title: novinarka Katja Svenšek, Dnevnik - NLB
Number: 0902-8/2014
Category: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Poslovna skrivnost
Status: Sustained


POVZETEK:

Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju. zavezanec) je zavrnil zahtevo prosilke za pridobitev seznama vseh svetovalnih pogodb ter pogodb o avtorskih in drugih intelektualnih storitvah s podatki o vrsti posla, vrednosti posameznega posla, višini posameznih izplačil, datumu sklenitve pogodbe in trajanju posla ter enake podatke iz vseh morebitnih aneksov k tem pogodbam. Zavezanec je zahtevo prosilke zavrnil, ker so pogodbe nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ-C. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku z vpogledom v delniško knjigo zavezanca ugotovil, da je bil ta v času, ko so pogodbe nastale, pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Ker izrecna določba 5. odst. 1.a člena ZDIJZ določa, da je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, je odločitev zavezanca odpravil in odločil, da mora prosilki posredovati zahtevane podatke, saj so ti v 1. odst. 6.a člena ZDIJZ v povezavi s 3. odst. tega člena določeni kot javni.

 

ODLOČBA:

Številka: 0902-8/2014/11
Datum: 3. 9. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in šestega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C in 50/2014-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi novinarke Katje Svenšek, Dnevnik, Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), z dne 27. 5. 2014, zoper pisni odgovor NLB, d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 20. 6. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke se ugodi. Odgovor NLB d.d. z dne 20. 6. 2014 se odpravi in se odloči: Zavezanec je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
-    Pregled sklenjenih svetovalnih pogodb in pogodb za druge intelektualne storitve, sklenjene med 1. 10. 2012 in 17. 4. 2014, in sicer vrstice 1 do vključno 100 in od vključno 102 do vključno 106 ter vrstico 112;
-    Pregled sklenjenih avtorskih pogodb med 1. 10. 2012 in 17. 4. 2014 v celoti.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 17. 4. 2014, na podlagi ZDIJZ, od zavezanca zahtevala:
1.    seznam vseh svetovalnih družb, s katerimi ima oz. je imela NLB d.d. od 1. 10. 2012 sklenjene pogodbe, s podatki o vrsti posla, vrednosti posameznega posla, višini posameznih izplačil, datumu sklenitve pogodbe in trajanju posla ter enake podatke iz vseh morebitnih aneksov k tem pogodbam;
2.    seznam vseh družb, ki opravljajo oz. so opravljale za NLB d.d. od 1. 10. 2012 avtorske storitve, s podatki o vrsti posla, vrednosti posameznega posla, višini posameznih izplačil, datumu sklenitve pogodbe in trajanju posla ter enake podatke iz vseh morebitnih aneksov k tem pogodbam;
3.    seznam vseh družb, ki opravljajo oz. so opravljale za NLB d.d. od 1. 10. 2012 intelektualne storitve (tudi odvetniške storitve), s podatki o vrsti posla, vrednosti posameznega posla, višini posameznih izplačil, datumu sklenitve pogodbe in trajanju posla ter enake podatke iz vseh morebitnih aneksov k tem pogodbam.

Zavezanec je dne 20. 6. 2014 po elektronski pošti prosilkino zahtevo zavrnil, z obrazložitvijo, da je postal zavezanec šele z dne 17. 4. 2014, ko je začel veljati ZDIJZ-C, medtem ko se prosilkina zahteva nanaša na pravne posle, ki so bili sklenjeni pred tem. Ker v času sklepanja teh pravnih poslov strankam ni bilo znano dejstvo javnega razkrivanja, objava podatkov posega v pridobljeni položaj pogodbenih strank in vpliva na njihov položaj na trgu. Ker ZDIJZ-C ne more veljati pred svojo uveljavitvijo, zavezanec prosilki ne more posredovati zahtevanih podatkov.

Prosilka je 23. 6. 2014 pri Pooblaščencu vložila pritožbo zoper zavrnilni odgovor zavezanca, ki mu je priložila mnenje Ministrstva za notranje zadeve, iz katerega izhaja, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dne 17. 4. 2014 postali zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom. Prosilka je poudarila, da je bil zavezanec pod prevladujočim položajem oseb javnega prava ves čas v obdobju, ko so nastali dokumenti, ki jih zahteva, in Pooblaščenca prosila, da odloči o zadevi.

Zavezanec je Pooblaščencu, po pozivu, posredoval dva seznama (1. Pregled sklenjenih svetovalnih pogodb in pogodb za druge intelektualne storitve, sklenjene med 1. 10. 2012 in 17. 4. 2014, in 2. Pregled sklenjenih avtorskih pogodb med 1. 10. 2012 in 17. 4. 2014), s podatki o vrsti pravnega posla, pogodbenem partnerju, vrednosti posla, višini posameznih izplačil, datumom sklenitve pogodbe in trajanjem posla ter enake podatke za anekse k pogodbam). V spremnem dopisu je vztrajal pri svojih navedbah iz odgovora prosilki in dodatno navedel, da informacij javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom ne gre enačiti z informacijami javnega značaja državnih organov. Gospodarske družbe so te pravne posle sklenile kot avtonomni subjekti na trgu, upoštevajoč pravila, veljavna v času sklenitve in pod spoštovanjem zaupnosti pogodbenega razmerja. Poudaril je, da je zaupnost eno temeljnih vrednot bančnega poslovanja, zato je spoštovanje teh načel bistveno za ohranjanje ugleda in zaupanja do strank, zavezanec pa lahko utrpi škodo. Menil je, da bi razkritje lahko vplivalo na odločitve strank, ki bi zaradi napačnega razumevanja podvomile o varnosti svojega poslovanja z zavezancem. Te negativne posledice dodatno prinaša tudi ZDIJZ-D. Navedel je še, da zakona ni jasno opredelil in upravičil povratne veljave zakona, ki bi temeljila na javni koristi, brez katere želenega cilja ne bi bilo mogoče doseči. Ustavni (strogi) test sorazmernosti ni bil izveden in udejanjen, transparentnost zaradi transparentnosti same, pa ne more utemeljiti posledic, ki zavezanca spravljajo v nepošten položaj, ki bi ga konkurenčne banke lahko izkoristile tako, da bi prilagodile svoje ponudbe in storitve, česar brez razkritja zahtevanih podatkov ne bi mogle. Po sprejemu ZDIJZ-C je situacija drugačna, saj lahko zavezanec svoje pogodbene partnerje predhodno opozori in prilagodi svoje ravnanje na trgu, kar je skladno z načelom pravne varnosti.

Pooblaščenec je od Centralne klirinško depotne družbe d.d. (v nadaljevanju: KDD) pridobil delniško knjigo zavezanca za dneve 1. 10. 2012, 18. 12. 2013 in 20. 12. 2013, podatke o spremembah skupnega števila delnic, ki jih je v tem obdobju izdal zavezanec, in podatke o transakcijah, ki so jih v tem obdobju v zvezi z delnicami, katerih izdajatelj je zavezanec, opravile pravne osebe.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je pisni odgovor zavezanca, s katerim je ta zavrnil zahtevo prosilke, v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ štel kot zavrnilno odločbo. Kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP zavrnilni odgovor preizkusil v delih, v katerih ga je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Zavezanec je na prvi stopnji napačno uporabil določbe ZDIJZ, ker ni upošteval določbe petega odstavka 1.a člena tega zakona, ki določa, da je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonska določba je jasna in zavezanec nedvomno je zavezan posredovati informacije javnega značaja, ki so nastale v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom, ne glede na to, da so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, torej pred dnem 17. 4. 2014. O tem se je Pooblaščenec že izčrpno opredelil v odločbi št. 0902-6/2014/4 z dne 9. 7. 2014, v nadaljevanju pa povzema nekatere argumente, glede konkretnih navedb zavezanca.

V skladu s splošnimi pravnimi načeli je Pooblaščenec v postopku dostopa do informacij javnega značaja pri odločanju vezan na zakone in podzakonske akte in nima možnosti odločanja neposredno na podlagi Ustave RS. Na podlagi 6. alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 64/07-UPB1 in 109/12; v nadaljevanju: ZUstS) sicer lahko z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopkom, ki ga vodi, vendar Pooblaščenec v konkretnem primeru ni zaznal neskladnosti določb ZDIJZ, ki jih je moral uporabiti pri odločanju, z Ustavo RS. Glede očitane retroaktivnosti Pooblaščenec poudarja, da ZDIJZ v 5. odst. 1.a člena določa le obseg informacij javnega značaja, glede katerih so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezanci za dostop do informacij javnega značaja, ne določa pa obveznosti poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom za nazaj – njihovo dolžnostno ravnanje določa le od uveljavitve ZDIJZ-C naprej. Zavezanec napačno trdi, da ZDIJZ ni dovolj jasno opredelil in opravičil dolžnosti razkriti podatke, ki so nastali pred uveljavitvijo ZDIJZ-C; ta namreč v 5. odst. 1.a člena izrecno določa, da je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Upravno sodišče RS se je v svoji sodbi št. U 1676-2003-31 že leta 2005 opredelilo do vprašanja retroaktivne veljavnosti ZDIJZ glede organov zavezancev po 1. odst. 1. člena ZDIJZ. Takrat je jasno zapisalo, da je bistvo dopustnosti retroaktivne veljavnosti po 155. členu Ustave RS v tem, da retroaktivnost določa zakon in ne podzakonski akt. Sodišče je ob tem izrecno poudarilo, da »ni potrebno, da zakonodajalec v posebni določbi izrecno navede, da ima zakon učinek za nazaj v določenih in posameznih zakonskih določbah. Dovolj je, če iz besedila, logike, sistematike in namena zakona nedvoumno izhaja, da ima zakon v posameznih določbah učinek za nazaj«. V tem smislu je (analogno z odločitvijo Upravnega sodišča v prej citirani sodbi) z vidika jezikovne in logične razlage pomembno, da ZDIJZ v določbi 1. odst. 1.a člena govori o informacijah, s katerimi "razpolagajo" poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kar še dodatno ne kaže na omejevanje informacij, ki padejo pod režim ZDIJZ, na čas po uveljavitvi ZDIJZ-C. V tem kontekstu je bistveno, da organ z dokumentom razpolaga in ne kdaj je ta nastal. Ob že citirani določbi 5. odst. 1.a člena ZDIJZ pa je vsakršno dodatno utemeljevanje tega kriterija za dopustnost retroaktivnega učinkovanja povsem odveč. Ustava RS v 155. členu postavlja še dva pogoja za dopustnost retroaktivnega učinkovanja predpisov, ki morata biti izpolnjena kumulativno: retroaktivnost zahteva javna korist in z retroaktivnim učinkom se ne posega v pridobljene pravice. Varstvo poslovnih skrivnosti gospodarskih družb, ki nastopajo na trgu in poslujejo s poslovnimi subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, je enako po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo ZDIJZ-C (t. j. po ZGD-1, ki v 3. odst. 39. člena izrecno določa, da za poslovno skrivnost ni mogoče določiti podatkov, ki so po zakonu javni) - določilo 2. tč. 6. člena ZDIJZ se namreč uporablja tudi za zavezance, ki so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V takem primeru zato ne gre za poseg v pridobljene pravice, če sta prejšnja in nova ureditev enaki. Pridobljene pravice se torej lahko nanašajo kvečjemu na poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, katerih podatki niso bili dostopni javnosti v skladu z ureditvijo pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, vendar so postali odprti za javnost po novi ureditvi (t. j. z uveljavitvijo ZDIJZ-C). Na tej točki pride v poštev presoja načela zaupanja v pravo. Pooblaščenec, analogno z mnenjem Upravnega sodišča RS v prej citirani zadevi, meni, da je zakonodajalec imel stvarni razlog za to, da je med informacije javnega značaja zajel tudi informacije, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ-C in so v času zahteve pri poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ker je samo s takšno opredelitvijo lahko na celovit način zajeto delovanje teh poslovnih subjektov na z zakonom predvidenih področjih delovanja (4.a člen ZDIJZ) in ima to podlago v legitimnem javnem interesu, ki je v čim večji dostopnosti in obveščenosti javnosti o upravljanju s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (6. odst. 1.a člena ZDIJZ). Poleg tega je takšna pravna ureditev bila tudi dovolj predvidljiva. Predlog ZDIJZ-C je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora (EPA: 1500-VI), pred tem je bil v javni obravnavi, v javnosti pa se je intenzivno razpravljalo o predvidenih spremembah že vsaj devet mesecev pred uveljavitvijo zakona (glej na primer članek v spletnem Delu, dne 20. 7. 2013, URL: www.delo.si/novice/politika/prihaja-nov-zakon-o-dostopu-do-informacij-javnega-znacaja.html). Iz analogno identičnih argumentov je Upravno sodišče RS v prej citirani zadevi glede prvotne različice ZDIJZ iz leta 2005 ugotovilo, da tudi, če v konkretni zadevi gre za poseg v pridobljene pravice, ta poseg ni v neskladju z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave) in ni bilo kršeno določilo 155. člena Ustave. Zato sodišče v tej zadevi postopka ni prekinilo, da bi Ustavno sodišče presodilo skladnost 4. člena ZDIJZ, ki ga je sodišče moralo uporabiti v konkretnem primeru. Pooblaščenec je zato, kot že navedeno, prepričan, da določbe ZDIJZ, ki jih je moral uporabiti v predmetnem pritožbenem postopku, niso neskladne z Ustavo RS.

Pooblaščenec se strinja, da je zaupnost ena temeljnih vrednot bančnega poslovanja, spoštovanje tega načela pa bistveno za ohranjanje ugleda in zaupanja strank, poudarja pa, da v konkretnem primeru prosilka ni zahtevala razkritja podatkov, ki se nanašajo na bančne posle - torej posle, ki jih zavezanec v okviru svoje dejavnosti ponuja na trgu in jih sklepa s svojimi komitenti kot banka (torej, ni zahtevala podatkov o poslih, kjer zavezanec nastopa v vlogi ponudnika bančnih storitev). Prosilka je zahtevala razkritje osnovnih podatkov o pravnih poslih, v katerih zavezanec nastopa kot stranka, ki je odjemalec svetovalnih, avtorskih in drugih intelektualnih storitev na trgu. Navedbe zavezanca, da je postavljen v nepošten položaj, ki bi ga konkurenčne banke lahko izkoristile tako, da bi prilagodile svoje ponudbe in storitve, česar brez razkritja zahtevanih podatkov ne bi mogle, je tako irelevanten. Podatke, ki jih je zahtevala prosilka, je ZDIJZ-C določil za absolutno javne, saj je bil namen te novele uvedba nadzora javnosti nad ekonomičnostjo upravljanja s finančnimi viri poslovnih subjektov, nad katerimi osebe javnega prava izvajajo prevladujoč vpliv. S tem se zasleduje legitimen cilj transparentnega trošenja teh poslovnih subjektov (izdatki), saj gre za posredno trošenje javnih sredstev, ki so bila na različne načine naložena v te poslovne subjekte oziroma gre posredno za nadzor nad odločitvami države (v najširšem smislu) pri upravljanju z naložbami. Pooblaščencu pri odločanju v tej zadevi ni bilo treba uporabiti določb ZDIJZ-D, ki jim zavezanec očita neskladnost z Ustavo RS, saj se prosilkina zahteva ne nanaša na obveznosti zavezanca, ki jih je uveljavila ta sprememba oz. dopolnitev ZDIJZ.

V konkretnem primeru ostajajo torej le tri bistvena vprašanja, in sicer: 1. kdaj je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom, 2. kdaj so zahtevane informacije nastale in 3. ali zahtevane informacije sodijo v krog informacij, ki jih ZDIJZ v 4.a členu opredeljuje kot informacije javnega značaja (ter ali so te prosto dostopne).

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja med drugim informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ): - pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali
- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali
- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali
- druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej.

V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ zavezanec prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na eno izmed enajstih izjem, med katere sodi tudi podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Ne glede na to, pa se na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ dostop do taksativno navedenih podatkov vseeno dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (torej: naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek), in sicer:
-    podatek o vrsti posla,
-    pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),
-    pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
-    datum in trajanje posla in
-    enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

Ne glede na to, lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ, zavrnejo dostop do teh osnovnih podatkov o poslih, če v skladu s tretjim odstavkom 6.a člena tega zakona izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. Če se torej zahtevani podatki nanašajo na te primeroma navedene pravne posle, so zgoraj taksativno navedeni podatki (iz 1. odst. 6.a člena ZDIJZ) absolutno javni in Pooblaščenec nima nobenega manevrskega prostora pri presojanju obstoja poslovne skrivnosti. Tehtanje med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) je opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere smatra, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. Prosilki pa v postopku po ZDIJZ posebnega javnega interesa ni treba izkazati (razen izjemoma, kadar bi se na tak interes izrecno sklicevala na podlagi 2. odst. 6. člena ZDIJZ ali 2. odst. 4.a člena ZDIJZ, kar pa ni predmet presoje v tem postopku).

Prosilka je zahtevala le podatke, ki se nanašajo na izdatke, ki jih je imel zavezanec za naročilo svetovalnih storitev, avtorskih pogodb in drugih intelektualnih storitev (vključno z odvetniškimi), in le podatke, ki so taksativno navedeni v prej citiranem prvem odstavku 6.a člena, zato vsi podatki, ki jih je zahtevala, vsebinsko nedvomno sodijo v okvir absolutno prosto dostopnih informacij javnega značaja. Zavezanec teh podatkov ne more določiti za poslovno skrivnosti (3. odst. 29. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD-1), niti se ne more sklicevati na izjemo poslovne skrivnosti po t. i. objektivnem kriteriju (2. odst. 39. člena ZGD-1). Na obeh dokumentih (Pregled sklenjenih svetovalnih pogodb in pogodb za druge intelektualne storitve, sklenjene med 1. 10. 2012 in 17. 4. 2014, in Pregled sklenjenih avtorskih pogodb med 1. 10. 2012 in 17. 4. 2014) je naveden napis »strogo zaupno«, kar pa v tem postopku ni relevantno, saj gre za absolutno javne podatke.

Pri pregledu dokumenta »Pregled sklenjenih svetovalnih pogodb in pogodb za druge intelektualne storitve, sklenjene med 1. 10. 2012 in 17. 4. 2014« je Pooblaščenec obenem ugotovil, da se v predmetnem dokumentu le vrstice 1 do vključno 100 in od vključno 102 do vključno 106 ter vrstica 112 nanašajo na informacije, ki jih je zahtevala prosilka. Preostale vrstice dokumenta (101, 107 do 111) se bodisi ne nanašajo na izdatke za pravni posel za svetovalne pogodb in pogodbe za druge intelektualne storitve, sklenjene med 1. 10. 2012 in 17. 4. 2014 (vrstica 101 se nanaša na pomoč zaposlenim in ni bila predmet zahteve prosilke), bodisi niso nastale v obdobju, za katerega je prosilka podatke zahtevala (107 do 111). Upoštevaje navedeno so bile v konkretnem pritožbenem postopku v navedenem dokumentu predmet presoje Pooblaščenca le vrstice 1 do vključno 100 in od vključno 102 do vključno 106 ter vrstica 112, do ostalega dela dokumenta pa se Pooblaščenec ni opredeljeval, ker ni bil predmet zahteve in pritožbe prosilke. Zavezancu tega dela dokumenta prosilki ni treba razkriti in lahko te podatke v dokumentu prekrije, v smislu delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Ob tem Pooblaščenec organ le še opozarja, da se v dokumentu »Pregled sklenjenih svetovalnih pogodb in pogodb za druge intelektualne storitve, sklenjene med 1. 10. 2012 in 17. 4. 2014« v vrstici št. 101 (Pomoč zaposlenim v NLB d.d.) nahajajo varovani osebni podatki (ime, priimek in naslov posameznice), za katere ni pravne podlage za njihovo posredovanje javnosti. 

Glede dokumenta »Pregled sklenjenih avtorskih pogodb med 1. 10. 2012 in 17. 4. 2014« je Pooblaščenec ugotovil, da dokument v celoti predstavlja informacije, ki jih je zahtevala prosilka, zato je odločal o celotni vsebni tega dokumenta.

Pooblaščenec je nadalje presojal še, ali je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom v času, ko so nastale zahtevane informacije javnega značaja. Prevladujoč vpliv nad gospodarskimi družbami je po 1. al. 2. odst. 1.a člena ZDIJZ zagotovljen, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj, v gospodarski družbi, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali nadzorujejo večino glasov, pripisanih delnicam, ki jih izdaja gospodarska družba. Pod prevladujočim vplivom je na podlagi 3. odst. 1.a člena ZDIJZ tudi banka, ki je deležna ukrepov po zakonu, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

Pooblaščenec se je z vpogledom v delniške knjige zavezanca prepričal, da je bil zavezanec v celotnem obdobju, za katerega je prosilka zahtevala podatke (t. j. od 1. 10. 2012 do 17. 4. 2014), pod prevladujočim vplivom - v obdobju od 1. 10. 2012 do 19. 12. 2013 že na podlagi 1. al. 2. odst. 1.a člena ZDIJZ, vsaj od dne 20. 12. 2013 dalje pa tudi na podlagi 3. odst. 1.a člena ZDIJZ. Na dan 1. 10. 2012 je bilo v Centralnem registru vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: CRVP) vpisanih 12.548.930 delnic zavezanca. Na ta dan so imeli Republika Slovenija (5.045.742 delnic), Kapitalska družba d.d. (1.253.638 delnic) in Slovenska odškodninska družba d.d. (1.129.865 delnic) skupaj vpisanih 7.429.245 delnic, kar je večina vpisanega kapitala zavezanca. Vsi navedeni subjekti so neposredno pravne osebe javnega prava. Dne 5. 3. 2013 je KDD na podlagi obvestila izdajatelja v CRVP vpisal dodatnih 222.647 delnic (povečanje osnovnega kapitala), ki so bile v celoti pripisane Kapitalski družbi d.d. (120.897 delnic) in pravni naslednici Slovenske odškodninske družbe d.d. SDH d.d. (101.750).  Dne 11. 3. 2013 se je imetništvo delnic s strani Republike Slovenije povečalo za 2.765.282 delnic. Dne 15. 3. 2013 je KDD na podlagi obvestila izdajatelja v CRVP vpisal dodatnih 8.707.483 delnic (povečanje osnovnega kapitala), ki so bile v celoti pripisane Republiki Sloveniji, dne 18. 6. 2013 pa še dodatnih 577.318 delnic (povečanje osnovnega kapitala), ki so bile prav tako v celoti pripisane Republiki Sloveniji. Dne 19. 12. 2013 je KDD na podlagi odločb Banke Slovenije z dne 17. 12. 2013 in 18. 12. 2013 iz CRVP izbrisala vse delnice zavezanca in vpisala novih 20.000.000 delnic, vse na račun Republike Slovenije. Najkasneje s tem je zavezanec (kot banka) postal zavezan še na podlagi 3. odst. 1.a člena ZDIJZ. Drugih sprememb glede zgoraj navedenih treh delničarjev v zvezi z delnicami zavezanca v obdobju od 1. 10. 2012 do 19. 12. 2014, ki bi vplivale na večinski delež vpisanega kapitala, ni bilo.

Po pregledu vseh dokumentov, ki so bili predmet odločanja v tej zadevi, in na podlagi zgornjih argumentov, je Pooblaščenec ugotovil: da se podatki, ki jih je zahtevala prosilka, nanašajo na pravne posle za svetovalne, avtorske in druge intelektualne storitve ter anekse; da zavezanec z njimi razpolaga v materializirani obliki (seznami, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb v pisni obliki); da gre za podatke, ki so absolutno javni (taksativno navedeni v 1. odst. 6.a člena ZDIJZ) in da je bil zavezanec v času nastanka teh podatkov (informacij javnega značaja) pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala in kot banka, ki je deležna ukrepov po zakonu, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

Zavezanec je na prvi stopnji napačno uporabil pravni predpis, na katerega je oprl svojo odločitev, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil in izpodbijano odločitev zavezanca, na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP, odpravil in (tudi na podlagi 6. odst. 27. člena ZDIJZ) odločil o prosilkini zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 17. 4. 2014, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila    :                                      
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,                   
svetovalka Pooblaščenca                                   

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka