Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 22.10.2019
Title: novinarka časopisa Demokracija - Okrožno sodišče v Ljubljani
Number: 090-234/2019
Category: Ali dokument obstaja?, Mediji
Status: Dismissesd


POVZETEK:

Prosilka je po ZMed na organ naslovila novinarska vprašanja v zvezi z objavo izjave kazenskih sodnikov okrožnega sodišča v Ljubljani. Organ je odgovoril, da v zvezi z vprašanji prosilko seznanja, da gre za avtonomno delovanje sodnikov in žal na vprašanja ne more podati odgovorov. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je pritožba prosilke sicer pravočasna in vložena po upravičeni osebi, vendar pa zahtevane informacije ne izhajajo iz dokumenta, s katerim bi razpolagal organ, zato pritožba prosilke ni dovoljena in jo je IP s sklepom zavrgel. IP je na namreč na ogledu in camera ugotovil, da je Urad predsednika dal soglasje, da se nudi izključno tehnična podpora za objavo in da naj kazenski oddelek sam pošlje izjavo osebi, ki je v službi za informatiko zadolžena za objave na spletnih straneh sodišča, kar je bilo tako tudi izvedeno. Glede na navedeno je IP sledil pojasnilu organa, da z dokumenti ne razpolaga, saj organ izjave s podpisi ni videl, zato tudi ni mogel preverjati podpisov. Šlo je namreč za samoiniciativni odziv sodnikov na pretekle medijske izjave glede delovanja sodnikov in morebitnih pritiskov, kot neko sporočilo za javnost.  Organ je verjel verodostojnosti izjave, saj je bila posredovana iz kazenskega oddelka, za katerim stojijo vodje oddelka, ki so tudi sodniki.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-234/2019/2

Datum: 25. 10. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 9. 10. 2019, novinarke Demokracije, Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odgovor z dne 7. 10. 2019, brez številke, Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednji

 

S K L E P :

 

  1. Pritožba prosilke z dne 9. 10. 2019 se zavrže.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je dne 4. 10. 2019 po elektronski poti na organ naslovila novinarska vprašanja, in sicer, kdo je sestavil besedilo izjave kazenskih sodnikov okrožnega sodišča v Ljubljani (povezava na spletno stran - TUKAJ), ali če je avtorjev več, kdo so bili, ter v katerem prostoru so sodniki podpisovali to izjavo, oziroma, če je krožila, kdo je poskrbel za njeno dostavo sodnikom?

 

Organ je dne 7. 10. 2019 odgovoril, da v zvezi z vprašanji prosilko seznanja, da gre za avtonomno delovanje sodnikov in žal na vprašanja ne more podati odgovorov.

 

Prosilka je dne 9. 10. 2019 pri IP vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je prosila za celotno besedilo izjave kazenskih sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani s podpisi 30 sodnikov. Na tej povezavi http://www.sodisce.si/mma_bin2.php?nid=2019100214270191&static_id=20191002140908 je objavljena izjava, a brez imen in priimkov sodnikov. Uradni dokument pa nosi naslov »Izjava sodnikov kazenskega, specializiranega in preiskovalnega oddelka na medijske izjave okrožnega sodnika svetnika Zvjezdana Radonjića, ki jo je podpisalo 30 sodnikov navedenih oddelkov«. Organ je v negativnem odgovoru zapisal, »da gre za avtonomno delovanje sodnikov in da žal na vprašanja ne more podati odgovorov.« Prosilka je prepričana, da gre za informacijo javnega značaja, zato je sodišče dolžno podatke posredovati. Ob tem je prosilka še navedla, da se ob tem zastavlja vprašanje, od kdaj sodniki niso več neodvisni, ampak so nenadoma avtonomni. Kdo je izjavo poslal Slovenski tiskovni agenciji (STA)? Jim je izjavo vsiljeval sam predsednik sodišča Marjan Pogačnik? Je izjava anonimna, ker niso tega podpisali vsi sodniki? Če sodniki nastopajo avtonomno in tega ne podpišejo, potem je tudi vprašanje, ali so to sploh sodniki? Kaj pa, če je podpisnik en sam, in to Marjan Pogačnik? Lahko pa tudi, da podpisnikov sploh ni.

 

IP je z dopisom št. 092-104/2019 z dne 11. 10. 2019, v skladu z 2. odstavkom 239. člena ZUP, odstopil pritožbo v preizkus organu. Organ je z dopisom z dne 16. 10. 2019, številka: Su 551/2019, poslal pritožbo prosilke s prilogami v odločanje IP.

 

Pritožba ni dovoljena.

 

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ. V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed.

 

IP ugotavlja, da je organ dne 7. 10. 2019 prosilki odgovoril na vprašanje, z navedbo, »da v zvezi z vprašanji prosilko seznanja, da gre za avtonomno delovanje sodnikov in žal na vprašanja ne more podati odgovorov«. V skladu z 8. odstavkom 45. člena ZMed je IP štel omenjen odgovor kot zavrnilno odločbo.

 

Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:

- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

 

Glede na navedeno je IP z dopisom z dne 11. 10. 2019, št. 092-104/2019/2 pozval organ, da pošlje dokumente, iz katerih izhajajo podatki, ki so predmet zahteve prosilke, v izvorni obliki, brez izločanja.

 

Organ je v dopisu z dne 16. 10. 2019, številka: Su 551/2019 pojasnil, da ne razpolaga s podpisano izjavo sodnikov ali kakršnimikoli drugimi informacijami glede same izjave sodnikov (postopek sprejema). Sodniki kazenskega, specializiranega in preiskovalnega oddelka so povsem samostojno sprejeli osebno odločitev za podajo skupne izjave ter obliko in način objave le-te. Okrožno sodišče v Ljubljani kot organ je le objavil (tehnična pomoč) posredovano izjavo na spletnih straneh Okrožnega sodišča v Ljubljani rhttp://www.sodisce.si/okroli/obiave/2Q 19100214270191/, in tako razpolaga le z objavljeno verzijo izjave, ki je dostopna vsem in jo je organ tudi priložil k dopisu. Navedeno, da organ z zahtevanim podpisanim dokumentom ne razpolaga in enako ni seznanjen s postopkom sprejema izjave, je bilo novinarki tudi telefonsko pojasnjeno. Posledično organ ne more odgovoriti na vprašanja z dne 4. 10. 2019. Pri tem je organ še dodal, da iz pritožbe izhajajo tudi nova novinarska vprašanja, ki jih novinarka do sedaj še ni podstavila. Vendar pa zaradi dejstva, da organ razpolaga le s priloženo izjavo, tudi na ta dodatna vprašanja ne more podati odgovorov.

 

IP je dne 25. 10. 2019 pri organu opravil ogled brez prisotnosti strank na podlagi 11. člena ZInfP, v pravni teoriji poznanega kot ogled in camera, z namenom, da sam oceni in presodi dejstva, ki so relevantna v obravnavani zadevi. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

 

Na vprašanja IP, kako je prišlo do objave, kdo je zaprosil za objavo in kdo je dal soglasje za objavo na spletni strani organa, je organ pojasnil, da je kazenski oddelek ustno zaprosil Urad predsednika, ker je bila v tistem času predstavnica za odnose z javnostjo odsotna, da bi se jim nudila tehnična podpora objave izjave, ki so jo oblikovali na sestanku treh oddelkov kazenskega področja dne 30. 9. 2019. Urad predsednika je dal soglasje, da se nudi izključno tehnična podpora za objavo in da naj sami pošljejo izjavo osebi, ki je v službi za informatiko zadolžena za objave na spletnih straneh sodišča. Tako je kazenski oddelek iz svojega elektronskega naslova poslal elektronsko sporočilo na elektronski naslov osebe, zadolžene za objavo, kaj in na kašen način naj se objavi. Na vprašanje, kdo je sporočilu za javnost dal ime oz. »naslov«: »Izjava sodnikov kazenskega, specializiranega in preiskovalnega oddelka na medijske izjave okrožnega sodnika svetnika Zvjezdana Radonjića, ki jo je podpisalo 30 sodnikov navedenih oddelkov«, je organ pojasnil, da je izjavi za javnost dal »naslov« kazenski oddelek, ko je izjavo poslal informatiku, torej osebi za objavo na spletni strani organa. Slednje izhaja iz elektronskega sporočila z dne 2. 10. 2019, ki ga je organ pridobil na zahtevo IP, in v katerem je izrecno navedeno, naj se pripiše zgoraj navedeni »naslov«. Organ je ob tem poudaril, da Urad predsednika ni posegal v vsebino izjave, saj je šlo za avtonomno delovanje sodnikov, ki so funkcionarji in je šlo za njihovo samoiniciativno delovanje. Sodniki imajo pravico do svobodnega izražanja ter odločitve, kakšno vsebino želijo sporočiti javnosti. Na vprašanje IP, ali je organ, pred objavo »preveril«, da je izjavo res podpisalo 30 sodnikov, je organ odgovoril, da izjave s podpisi ni videl, zato tudi ni mogel preverjati podpisov. Organ je ponovno poudaril, da je šlo za samoiniciativni odziv sodnikov na pretekle medijske izjave glede delovanja sodnikov in morebitnih pritiskov, kot neko sporočilo za javnost. Organ verjame verodostojnosti izjave, saj je bila posredovana iz kazenskega oddelka, za katerim stojijo vodje oddelka, ki so tudi sodniki. Organ je še pojasnil, da na spletni strani sodišča objavi splošne informacije o delu sodišča, namenjene obveščanju širše javnosti. Tudi v tem primeru je ocenil, da je šlo za tovrstno objavo, za splošen odziv sodnikov na medijsko poročanje, saj je šlo za prošnjo več kazenskih oddelkov. Organ je deloval v skladu s sodnim redom, ki v drugem odstavku 9. člena med drugim določa, da sodišče pisno obvestilo objavi na svojih straneh, če gre za informacijo, ki zadeva splošno javnost.

 

Glede na zgoraj navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilke sicer pravočasna in vložena po upravičeni osebi, vendar pa zahtevane informacije ne izhajajo iz dokumenta, s katerim bi razpolagal organ, zato pritožba prosilke ni dovoljena. Navedeno pomeni, da tretji pogoj za obstoj informacije javnega značaja, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, ni izpolnjen. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, pa niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organ je sicer IP posredoval dokument, objavljeno verzijo izjave, ki je prosto dostopna vsem, slednja pa ne predstavlja odgovora na vprašanja prosilke. IP pa ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi verjel organu, da z drugim dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na vprašanje prosilke, ne razpolaga. Oprijemljivih dejstev, ki bi nakazovali, da organ z dokumentom razpolaga, prosilka ni navedla.

 

IP poudarja, da je sicer ZMed širši glede samega dostopa, saj zajema tudi neobstoječe dokumente, kar pomeni, da mediji lahko zahtevajo informacijo, ki v času vložitve zahteve še ni ustvarjena, vendar vse le v okviru odgovora na vprašanje, ki je vezano na delovno področje organa, in za katerega organ sam presodi, kaj in v kakšnem obsegu bo odgovoril. Po ZMed je organ zavezan le, da je informacija resnična in celovita. Če torej medij postavi vprašanje, ki je vezano na neko mnenje, pojasnilo, ali pa na razloge za kakšno odločitev ali izjavo in organ za medij ne ustvari takšne informacije, temveč odgovor na vprašanje zavrne npr. z odgovorom »zadeve ne komentiramo«, medij nima pravnega varstva. To je v skladu z 9. odst. 45. čl. ZMed dovoljeno le v primeru, če odgovor na vprašanje izhaja iz že obstoječega dokumenta. Gre namreč za vsebinski odgovor, ki formalno pravno ne pomeni zavrnitve, ki mora imeti podlago v ZDIJZ. Kar pomeni, da je medij prejel tisto, do česar je upravičen, to je odgovor. Povedano drugače, kadar medij postavi vprašanja, ki se nanašajo na npr. stališča, mnenja in pojasnila organa, takšnih odgovorov v pritožbenem postopku ni mogoče »preverjati«, saj je nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Prav tako IP nima pristojnosti nalagati organu, da »pripravi svoje stališče, mnenje ali pojasnilo« kot odgovor na vprašanje medija, če organ ni v molku in je že odgovoril, da zadeve ne bo komentiral oz. da nima stališča. ipd., pri tem pa ni dvoma, da organ z dokumentom, ki bi predstavljal odgovor na vprašanje, ne razpolaga. Zato je zakonodajalec pritožbeni postopek po 45. členu ZMed predvidel zgolj in izključno takrat, ko odgovor na vprašanje izhaja iz že obstoječega dokumenta, sicer pritožba ni dovoljena.

 

Glede na navedeno je IP odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Zaradi odsotnosti formalne predpostavke za dovoljenost pritožbe se IP ni opredeljeval do drugih pritožbenih navedb.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve tega sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke