Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 08.07.2019
Title: novinarka Anuška Delić, Delo - Okrajno sodišče v Ljubljani
Number: 090-269/2014/21
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje seznama nepremičnin, ki so v lasti določene gospodarske družbe. Organ je zahtevo prosilke zavrnil. V obravnavani zadevi je IP odločal po sodbi Upravnega sodišča RS, ki je odločilo, da zahtevani podatki ne predstavljajo informacije javnega značaja ter IP naložil, da mora upoštevati pravno mnenje sodišča. IP je zato odločil, da so v obravnavanem primeru predmet presoje podatki, ki po stališču Upravnega sodišča RS ne predstavljajo prosto dostopnih informacij javnega značaja, zaradi česar je pritožbo prosilke zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-269/2014/21
Datum:  8. 7. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 1. 12. 2014, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 1-8/2014 z dne 14. 11. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilke zoper odločbo organa št. Su 1-8/2014 z dne 14. 11. 2014 se zavrne.

2.        V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v :


Organ je dne 7. 11. 2014 prejel zahtevo prosilke za posredovanje seznama oz. navedbe vseh nepremičnin, ki so ali so bile v lasti podjetja …, z matično številko … in davčno številko …, ki se je marca 2011 preimenovalo v … d. o. o. Prosilka je želela prejeti nazive katastrskih občin, v katerih se te nepremičnine nahajajo in parcelne številke oz. številke stavb in delov stavb. Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. Su 1-8/2014 z dne 14. 11. 2014.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 1. 12. 2014 vložila pritožbo, o kateri je IP odločil z odločbo 090-269/2014/7 z dne 31. 3. 2015, s katero je pritožbi prosilke ugodil in izpodbijano odločbo odpravil ter organu naložil posredovanje izpiska iz elektronske zemljiške knjige, ki vsebuje seznam nepremičnin, ki so v lasti družbe … d. o. o. Zoper citirano odločbo IP je organ vložil tožbo na Upravno sodišče RS, ki je s sodbo št. I U 658/2015-7 z dne 12. 11. 2015 tožbi ugodilo in zadevo vrnilo IP v ponovni postopek.

IP je v ponovnem postopku z odločbo št. 090-269/2014/13 z dne 12. 10. 2016 pritožbi prosilke znova ugodil, odločbo organa odpravil in organu naložil posredovanje zahtevanih dokumentov. Upravno sodišče RS je s sodbo št. I U 1611/2016-14 z dne 28. 11. 2018 odločbo IP št. 090-269/2014/13 z dne 12. 10. 2016 odpravilo in zadevo vrnilo IP v ponovni postopek.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obeh sodnih odločbah  v povezavi z dostopom do zahtevanih dokumentov je sodišče poudarilo, da je za odločitev v konkretni zadevi ključnega pomena to, da je iz podatkov zemljiške knjige sicer mogoče ugotoviti, katere nepremičnine ima določena oseba v lasti, vendar to ne pomeni dostopa do (že sicer javno dostopnih) podatkov, temveč njihovo obdelavo. Takšno obdelavo Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) pod določenimi pogoji sicer dovoljuje, vendar ta ne more biti predmet postopka po ZDIJZ, temveč o njej odloča zemljiškoknjižni sodnik (četrti odstavek 199. člena ZZK-1).

Sodišče je posledično poudarilo, da IP tudi v ponovnem postopku ni sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava (tj. prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in 199. člen ZZK-1), za kar po mnenju sodišča ni imel utemeljenih razlogov in je IP naložilo, da v ponovnem postopku upošteva pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

Glede na navedeno in ob dejstvu, da je treba odločitve oz. sodbe sodišč spoštovati, kar nalaga tudi 2. člen Zakona o sodiščih  (v nadaljevanju ZS), IP ugotavlja, da so v obravnavanem primeru predmet presoje podatki, ki po stališču Upravnega sodišča RS ne predstavljajo prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP je zato zaključil, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi in jo je treba, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrniti.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka