Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 09.12.2019
Title: novinar Dnevnika d.d. - Sodni svet
Number: 090-158/2019
Category: Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek, Mediji
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do pobude za uvedbo disciplinskega postopka ter do dokumenta o zavrženju te pobude s strani tedanje disciplinske tožilke. Organ je dostop zavrnil na podlagi prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ, saj je ugotovil, da se konkretna zahteva nanaša na takšen podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Po pritožbi prosilca je IP odločil, da navedena izjema ni podana, saj organ ni izkazal. po katerem zakonu je dostop do zahtevanih dokumentov omejen strankam v postopku, poleg tega »strankino pravilo« velja za postopke v teku, v konkretni zadevi pa ni bilo sporno, da disciplinski postopek ni v teku. IP je pritožbi delno ugodil, ker dokument o zavrženju pobude vsebuje podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Ti podatki pa so prosto dostopni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-158/2019/4

Datum: 9. 12. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 20. 6. 2019, zoper odločbo Sodnega sveta, Trdinova ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. Su 14/2019-30 z dne 18. 6. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 20. 6. 2019 se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe Sodnega sveta, št. Su 14/2019-30 z dne 18. 6. 2019, delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta, št. Dt-ss 2/2017-2 z dne 8. 1. 2018, pri čemer je dolžan prekriti sledeče podatke:
  • naslovnika dokumenta, št. Dt-ss 2/2017-2 z dne 8. 1. 2018 ter
  • celotno besedilo 2., 4., 6. in 7. odstavka.
  1. Pritožba prosilca z dne 20. 6. 2019 se v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, določene v 1. točki tega izreka, in na posredovanje dokumenta, št. SuZ 153/2017 z dne 13. 12. 17, zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 22. 5. 2019 od organa zahteval kopiji dveh dokumentov iz zadeve, ki se je pri organu vodila pod opravilno številko dt-ss 2/2017. Prvi dokument je pobuda za uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnika …, ki je bila podana zaradi njegovega načina zaslišanja oškodovanke v kazenski zadevi II K 21813/2010. Drugi dokument je zavrženje te pobude s strani tedanje disciplinske tožilke …. Prosilec je zapisal, da ga zanimajo le argumenti, zakaj je bila pobuda podana, vsebina problematiziranega izvajanja sodnika … in argumenti, zakaj je bila pobuda zavržena. Prosilec se je strinjal z anonimizacijo obeh dokumentov v delih, ki razkrivajo identiteto oškodovanke in obdolžencev. Dokumenta je želel prejeti v elektronski obliki, na elektronski naslov.

 

Organ je z odločbo, št. Su 14/2019-30 z dne 18. 6. 2019, zahtevo prosilca v celoti zavrnil s sklicevanjem na 5.a člen ZDIJZ, saj je ugotovil, da se konkretna zahteva nanaša na takšen podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Glede na vsebino zahtevane informacije je organ ugotovil, da so disciplinski organi njegovo posebno delovno telo (14. člen Pravilnika o Sodnem svetu), ki delujejo po postopku, ki je predpisan z Zakonom o sodnem svetu (ZSSve) in Zakonom o sodniški službi (ZSS). V prvem odstavku 44. člena ZSSve je določeno, da se v disciplinskem postopku, če zakon ne določa drugače, do izdaje odločbe disciplinskega sodišča smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, ki veljajo za skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem. Drugi odstavek istega člena pa določa, da je v disciplinskem postopku javnost izključena, razen če sodnik v postopku temu izrecno nasprotuje. Glede disciplinskih postopkov zoper sodnike je torej treba upoštevati, da je javnost praviloma izključena, kar je najpomembnejše dejstvo, ki govori v prid temu, da bi razkritje informacije škodovalo morebitni kasnejši izvedbi postopka. Tajnost disciplinskih postopkov je določena z namenom varovanja integritete sodnika, pri čemer bi lahko seznanitev javnosti s tem, da je zoper sodnika, ki vodi konkretno zadevo, v teku disciplinski postopek, resno ogrozila njegovo strokovno avtoriteto in ugled ter sodniku v skrajnem primeru lahko celo onemogočila sojenje. Kot je zapisal organ, so disciplinski postopki interni postopki, s katerimi disciplinsko sodišče Sodnega sveta podvzema ukrepe za discipliniranje sodnikov. To je tudi razlog, da je z zakonom izrecno izključeno, da se kdorkoli, ki ni udeležen v disciplinskem postopku, z njim seznani, dokler se ta ne konča s pravnomočnim izrekom sankcije. Organ je prepričan, da to velja še toliko bolj glede morebitnih pobud za uvedbo disciplinskega postopka v primeru, ko disciplinski tožilec oceni, da ni pogojev za začetek disciplinskega postopka. Z objavo navedenega bi se sodnika nedopustno stigmatiziralo. Prav takšno informacijo pa zahteva prosilec v konkretnem postopku posredovanja informacij po ZDIJZ.

 

Prosilec je zoper zavrnilno odločbo organa, št. Su 14/2019-30 z dne 18. 6. 2019 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je odločitev organa napačna, kljub temu da so disciplinski postopki tajni. Dejstvo je namreč, da se je zadeva končala z zavrženjem pobude za uvedbo disciplinskega postopka in je dostop do obeh dokumentov absolutno v javnem interesu. Še posebej sklep o zavrženju pobude, ki je bilo zadnje dejanje že pravnomočno končanega postopka.

 

Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. Su 14/2019-34 z dne 26. 6. 2019, odstopil v reševanje IP.

 

IP je na podlagi 143. člena v povezavi s prvim odstavkom 254. člena ZUP s postopkom seznanil tudi okrožnega sodnika …, in ga pozval, naj se, če ima interes, v postopek vključi kot stranski udeleženec. V postopek pozvani subjekt ni prijavil stranske udeležbe.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa po prvem odstavku 5.a člena ZDIJZ (izjema strankinega pravila). Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. IP je zato najprej ugotavljal, ali je podana izjema po prvem odstavku 5.a člena ZDIJZ ter po uradni dolžnosti preizkusil, ali so morebiti podane kakšne druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

IP je ugotovil, da sta predmet zahteve dokument, št. SuZ 153/2017 z dne 13. 12. 17 (pobuda za uvedbo disciplinskega postopka) in dokument, št. Dt-ss 2/2017 z dne 8. 1. 2018 (dopis o ravnanju s pobudo), pri čemer ni sledil navedbi organa, da je glede zahtevanih podatkov v navedenih dokumentih izpolnjena izjema po prvem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Navedena izjema določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Organ je obrazložitev navedene izjeme oprl na pravilo, da je javnost v disciplinskih postopkih zoper sodnike izključena in da bi se z objavo samih pobud za uvedbo disciplinskega postopka, ko je disciplinski tožilec ocenil, da ni pogojev za začetek disciplinskega postopka, sodnika nedopustno stigmatiziralo. Takšno tolmačenje navedene izjeme je neustrezno, saj je navedeno izjemo mogoče uporabiti le v tistih primerih, kadar bi prosilec zahteval podatke, ki jih po zakonu ne morejo prejeti niti stranke postopka. V dejstvo, da je javnost v disciplinskih postopkih zoper sodnike praviloma izključena, pa ni zajeto tudi sklepanje (kot je to naredil organ), da do teh podatkov ne more dostopati niti sam udeleženec. Kot izhaja iz besedila predloga ZDIJZ-C, EVA: 2013-1711-0053 z dne 3. 10. 2013, prvi odstavek 5.a člena določa t. i. »izjemo strankinega pravila«. To pomeni, če področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka začasno nima dostopa do »svojih« podatkov, potem ne more imeti dostopa do njih tudi nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka (interesi postopka)[1]. Organ ni izkazal, po katerem zakonu je dostop do zahtevanih dokumentov omejen strankam v postopku, takšen zakon pa ni znan niti IP. Poleg tega »strankino pravilo« velja za postopke v teku, kar izhaja tudi iz obrazložitve predloga zakona. Čeprav je organ poudarjal, da izključenost javnosti govori v prid temu, da bi razkritje informacije škodovalo morebitni kasnejši izvedbi postopka ter da se s postopkom ne more seznaniti nihče, ki ni v njem udeležen, dokler se ta ne konča s pravnomočnim izrekom sankcije, v obravnavani zadevi ni sporno, da konkretni disciplinski postopek ni v teku. IP je tako ugotovil, da se organ v obravnavani zadevi pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja ne more sklicevati na izjemo po prvem odstavku 5.a člena ZDIJZ.

 

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[2], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP je ugotovil, da zahtevana dokumenta vsebujeta vrsto osebnih podatkov, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov (npr. podatek o pobudniku uvedbe disciplinskega postopka, ime in priimek sodnika/sodnice, njegovo/njeno funkcijo, opis načina storitve domnevnih kršitev ipd.). Med osebne podatke spadajo tudi konkretno zahtevani podatki: zakaj je bila pobuda podana, vsebina problematiziranega izvajanja sodnika … in argumenti, zakaj je bila pobuda zavržena.

 

V zvezi z dokumentom, št. Dt-ss 2/2017-2, je IP ugotovil, da le delno vsebuje informacije, ki so varovane po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Tako mora organ omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta na način, da prekrije, naslovnika dokumenta, št. Dt-ss 2/2017-2 z dne 8. 1. 2018, ter celotno besedilo 2., 4., 6. in 7. odstavka. Navedeno besedilo vsebuje informacije o osebnih izpovedbah, mišljenju, čutenju oz. subjektivnem videnju in doživljanju v disciplinskem postopku obravnavanih dogodkov, ki jih je IP štel kot varovane osebne podatke, saj ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. Pri tem je upošteval tudi določbo drugega odstavka 44. člena Zakona o sodnem svetu, ki določa, da je v disciplinskem postopku javnost izključena in s tem sledil načelu neodvisnosti sodnika pri opravljanju sodniške funkcije. Ker ZDIJZ v tretjem odstavku 5.a člena izrecno zapoveduje varovanje tajnosti vira prijave, je IP odredil tudi prekritje samega naslovnika zahtevanega dokumenta. Na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so prosto dostopni sledeči osebni podatki: ime in priimek sodnika, zoper katerega je bila vložena pobuda; navedba o splošni odločitvi v zvezi s podano pobudo (1. odstavek besedila); navedbe pravnih podlag, ključnih za odločitev (3. in 5. odstavek besedila); objektivni razlogi za neuvedbo disciplinskega postopka (8. odstavek besedila); ime in priimek funkcionarja (sodnika oz. sodnice), ki je izvajal svoje naloge in je v zahtevanem dokumentu naveden v kontekstu opravljanja svoje funkcije ter njegov oz. njen podpis. Za vse navedene dele dokumenta je IP štel, da so v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije in kot taki prosto dostopni. Pri dostopu do teh podatkov je treba upoštevati načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako so na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ.

 

IP je sledil odločitvi organa, da dokument, ki po svoji vsebini predstavlja pobudo za uvedbo disciplinskega postopka, ni prosto dostopen, vendar iz drugih razlogov, kot je to navedel organ. Bistveno za presojo v konkretnem primeru je, da obravnavani dokument vsebuje podatke, ki jih je navedel prijavitelj v zvezi z delom sodnika, na podlagi katerih niso bili povzeti konkretni ukrepi. Ker gre v dokumentu za navedbe, ki niso bile potrjene s pravnomočno sodbo, takšnih podatkov ni mogoče razkrivati na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP ni mogel slediti pritožbenim navedbam, da za posredovanje zahtevanih dokumentov obstaja javni interes. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po navedeni določbi se sicer ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Prosilec je v pritožbi navedel, da sta oba dokumenta absolutno v interesu javnosti, v ničemer pa ni podal razlogov za takšno stališče.

 

IP je zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan posredovati dokument, št. Dt-ss 2/2017-2, pri čemer mora skladno s 7. členom ZDIJZ v njem prekriti varovane osebne podatke, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, tj. v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in dokument, št. SuZ 153/2017, je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v tej odločbi navedel pravilne razloge (dostop se zavrne zaradi varstva osebnih podatkov in varovanja tajnosti vira) in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 


[1] Predlog ZDIJZ-C, EVA: 2013-1711-0053 z dne 3. 10. 2013, https://imss.dz-rs.si/imis/dce9e746c1bc2c96a7f5.pdf, str. 51.

[2] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list Evropske unije, št. L 127, 23. 5. 2018).