Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 23.07.2019
Title: novinar Dnevnika d.d. - Ministrstvo za pravosodje
Number: 090-171/2019
Category: Kršitev postopka, Osebni podatek
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

Organ je s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje mnenje odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede ustreznosti slovenskega kandidata za sodnika na Splošnem sodišču EU. IP je prosilčevi pritožbi ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in vrnil zadevo v ponovni postopke,  ker je presodil, da je organ prve stopnje kršil določbe glede uporabe jezika v postopku, saj je odločal o dokumentu, ki je bil v tujem jeziku. Posledično pa se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj so navedbe organa glede obstoja osebnih podatkov pavšalne in nekonkretizirane.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-171/2019/2
Datum: 23. 7. 2019

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, novinarja Dnevnika, Družba medijskih vsebin, d.d., Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 10. 7. 2019, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-24/2019/4 z dne 1. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:

I.    Pritožbi prosilca z dne 10. 7. 2019 se ugodi, odločba Ministrstva za pravosodje, št. 090-24/2019/4 z dne 1. 7. 2019, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ prve stopnje mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

II.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je 3. 6. 2019 podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, s katero je od organa zahteval, da mu v elektronski obliki posreduje mnenje odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede ustreznosti slovenskega kandidata … za sodnika na Splošnem sodišču EU.

Organ je z odločbo, št. 090-24/2019/4 z dne 1. 7. 2019 njegovo zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V razlogih je navajal, da se zahtevani dokument nanaša na določenega posameznika in vsebuje osebne podatke, kot je ime in priimek ter druge identifikatorje oziroma navedbe, ki so značilne za identiteto posameznika. Ob sklicevanju na 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dalje ugotavlja, da zahtevani dokument nima povezave z opravljanjem javne funkcije oziroma delom funkcionarja niti s porabo javnih sredstev, zato za obdelavo teh osebnih podatkov ni zakonske podlage, prav tako pa ni našel druge podlage, na podlagi katere bi bila obdelava osebnih podatkov kandidata dopustna. Ker se celotno mnenje nanaša na kandidata kot posameznika, tudi ni mogoč delni dostop do dokumenta.

Prosilec je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 10. 7. 2019. Meni, da obstaja zakonska podlaga za razkritje predmetnega dokumenta in da je organ pri razlagi preveč restriktiven. Gre za dokument iz delovnega področja organa in organ z njim tudi razpolaga. Kandidat za sodnika na Splošnem sodišču EU je sam in prostovoljno že natanko pojasnil svoje videnje celotnega dogajanja v članku Anamneza neke kandidature, diagnoza in terapija . Navaja, da glede na zapisano (domnevno-anonimno blatenje kandidata) in zaradi pomembnosti funkcije, za katero se je potegoval, je izrazito v javnem interesu, da se javnost seznani s stališči, zaradi katerih je bil kandidat zavrnjen. Pri tem je treba upoštevati tudi posledice, ki na ta način nastajajo za državo, saj drugo dodeljeno mesto Sloveniji na Splošnem sodišču EU ostaja nezasedeno. Hkrati pa pri odločanju ni zanemarljivo, da je kandidat izrazito javna osebnost.
Organ je z dopisom, št. 090-24/2019/6 z dne 15. 7. 2019, po predhodnem preizkusu pritožbe, to odstopil IP, skupaj s spisovno dokumentacijo.

IP je prosilčevo pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

K I. točki izreka:

Pritožba je utemeljena.

Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavni zadevi je prosilec od organa želel dostop do dokumenta - mnenja odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede ustreznosti slovenskega kandidata … za sodnika na Splošnem sodišču EU.

Predmetni dokument nastane v postopku iz citiranega člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da preden vlade držav članic imenujejo kandidate v skladu s členoma 253 in 254, se oblikuje odbor, ki da mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje nalog sodnika in generalnega pravobranilca Sodišča in Splošnega sodišča (prvi odstavek). Odbor sestavlja sedem oseb, izbranih med nekdanjimi člani Sodišča in Splošnega sodišča, člani najvišjih nacionalnih sodišč in priznanimi pravniki, od katerih enega predlaga Evropski parlament. Svet sprejme sklep, s katerim določi pravila delovanja odbora, in sklep o imenovanju njegovih članov. Odloča na pobudo predsednika Sodišča. (drugi odstavek).

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ ter da zahtevni dokument izpolnjuje vse elemente informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je, ali je dokument prosto dostopna informacija javnega značaja.

Organ je prosilčevo zahtevo zavrnil s pavšalnim podajanjem razlogov glede obstoja izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) in neobstoja izjeme od izjem iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatki o porabi javnih sredstev, podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca).

Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker Republika Slovenija do izdaje te odločbe še ni sprejela novega zakona, ki bi urejal varstvo osebnih podatkov, pa se poleg Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki se uporablja neposredno, v določenem delu uporablja še vedno veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1).

V primeru presoje te izjeme mora organ za dokument, ki je predmet presoje postopka dostopa do informacij javnega značaja presoditi, ali vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Pri tem se mora najprej opredeliti do tega, ali konkreten podatek ustreza definiciji osebnega podatka, kot izhaja iz prve točke 4. člena Splošne uredbe. Nato pa presoditi, ali za njegovo razkritje obstaja zakonita pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba določa v prvem odstavku člena 6. Pri tem 8. člen ZUP organu nalaga, da ugotovi resnično dejanski stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, uradna oseba pa mora o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presoditi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (10. člen ZUP).

V skladu s prvim odstavkom 62. člena ZUP, se upravni postopek vodi v slovenskem jeziku. Po vpogledu v spisovno dokumentacijo pa je IP ugotovil, da je dokument, ki je predmet presoje tega postopka (tj. mnenje odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede ustreznosti kandidata za sodnika na Splošnem sodišču EU), sestavljen v tujem, konkretno v francoskem jeziku. Če je dokument, o katerem se odloča v postopku dostopa do informacij javnega značaja v tujem jeziku, in je od njegove vsebine odvisna presoja o tem, ali gre za javno dostopen dokument ali pa v zvezi z njegovo vsebino obstaja katera od zakonsko določenih izjem, mora organ, glede na zahtevo iz citiranega prvega odstavka 62. člena ZUP, preskrbeti prevod takšne listine, saj lahko svojo odločitev opre samo na pisanja, ki so v slovenskem jeziku. Iz predložene spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi imel organ prevod tega dokumenta v slovenski jezik. V posledici tega organ ni mogel v celoti in popolnoma ugotoviti dejanskega stanja zadeve in natančno presoditi, ali in katere osebne podatke vsebuje predmetni dokument, zato je dejansko stanje zadeve v tem obsegu ostalo nerazrešeno. Kršitev pravil o uporabni jezika v postopku pa predstavlja po določbi 5. točke drugega odstavka 237. člena ZUP tudi bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Poleg tega IP ugotavlja, da ker organ pri odločanju ni razpolagal s prevodom predmetnega dokumenta, izpodbijane odločbe tudi ni mogoče preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP) v okviru tega, katere osebne podatke (poleg imena in priimka) še vsebuje in ali obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje v postopku po ZDIJZ. Organ je namreč v razlogih le pavšalno navedel, da ta vsebuje osebne podatke, kot so ime in priimek ter druge identifikatorje oziroma navedbe, ki so značilne za identiteto posameznika. S takšnimi posplošenimi navedbami pa organ ni zadostil zgoraj pojasnjenim standardom utemeljitve izjeme varstva osebnih podatkov. Tudi pri argumentaciji te izjeme mora namreč organ le to in concreto izkazati, z jasnimi navedbami, katere osebne podatke presojani dokument vsebuje in zakaj ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje.

Ker v postopku izdaje izpodbijane odločbe organ ni upošteval zgoraj navedenih določb ZUP, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev določil postopka, zato je IP pritožbi ugodil in izpodbijani akt odpravil ter na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, vrnil zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj je organ pri svojem odločanju presojal dokument, ki ni v slovenskem jeziku in posledično ni jasno in določno navedel, katere osebne podatke le ta vsebuje, in je obrazložitev izpodbijane odločbe posledično ostala na deklaratorni ravni, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevanim dokumentom. Prvostopenjski organ je zato tisti, ki bo najlažje opravil vsa procesna dejanja in v nadaljevanju odločanja ugotovil, v katerem delu predstavlja zahtevan dokument prosto dostopno informacijo javnega značaja, v katerem delu gre za izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja in se opredelil tudi do morebitnih dodatnih vprašanj, do katerih se pri prvotnem odločanju ni opredelil.

V zvezi s tem IP pojasnjuje, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku z zahtevo po ZDIJZ, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja (poleg 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), do katere se je organ opredeli, tudi določba drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katere izhaja, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonsko določenih primerih, med katerimi pa ni izjeme varstva osebnih podatkov. Na možnost upoštevanje te pravne podlage za razkritje opozarja tudi prosilec v pritožbi.

Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa treba presoditi tudi, ali je javni interes za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, s katerim mora organ pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. Pri tem je treba upoštevati že večkrat poudarjeno stališče Upravnega sodišča , da kljub temu, da prosilcu ni treba utemeljevati pravnega interesa oziroma zahteve za dostop do informacij javnega značaja (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ; drugi odstavek 39. člena v zvezi s petim odstavkom 15. člena Ustave RS), so okoliščine, v zvezi s katerimi prosilec zahteva dostop, pravno relevantne pri uporabi testa javnega interesa oziroma sorazmernosti, ko se medsebojno tehtajo nasprotujoči si legitimni interesi. V tem smislu je pomembno, kdo podaja zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, katero konkretno informacijo zasleduje in kako se ta informacija veže na javni interes ter za kateri namen se zahteva.

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja (najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve) izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ bo moral pri ponovnem odločanju upoštevati določbe 62. člena ZUP glede uporabe jezika v postopku in določbe 214. člena ZUP glede obrazložitve upravne odločbe in jasno opredeliti, katere osebne podatke vsebuje predmetni dokument in se presoditi, ali obstaja katera od zakonitih pravnih podlag za njihovo razkritje. Pri tem bo moral upoštevati vse relevantne okoliščine tega primera in pretehtati tudi možnosti, ali  je v obravnavanem primeru, kljub temu, da se zahteva nanaša na dokument v zvezi s konkretnim posameznikom, možna podlaga za razkritje javni interes iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s tem IP še opozarja, da bo moral organ prve stopnje v primeru, da bo kot zakonito pravno podlagi za razkritje predmetnega (dela) dokumenta prepoznal javni interes, k udeležbi v postopku pozvati tudi morebitnega stranskega udeleženca (tretji odstavek a 26. a člena ZDIJZ), na kar je, po 44. členu ZUP, dolžan paziti po uradni dolžnosti.

K II. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Postopek vodila:
Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah
namestnica pooblaščenke