Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 05.12.2014
Title: Novi tednik in Radio Celje (NT&RC d.o.o.) - Termoelektrarna Šoštanj d.o.o.
Number: 0902-20/2014
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?, Mediji, Poslovna skrivnost, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Kršitev materialnega prava
Status: Sustained


POVZETEK:

Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. je zavrnil zahtevo medija za dostop do podatka o ceni premoga, dogovorjeni z aneksom k tripartitni pogodbi o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je Termoelekrtarna Šoštanj d.o.o. zavezanec za dostop do informacij javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, da zahtevani podatek izhaja iz pogodbe, ki se nahaja v materializirani obliki, in zavezanec z njim razpolaga, in da se je zavezanec s pogodbo zavezal premog kupiti in zato cena premoga predstavlja pravni posel, ki se nanaša na izdatke za naročilo blaga, in torej predstavlja informacijo javnega značaja. Podatek o ceni je hkrati tudi podatek o vrednosti pravnega posla, ki je po ZDIJZ javen, razen če zavezanec izkaže, da bi razkritje huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Zavezanec tega ni izkazal.

 

ODLOČBA:

Številka: 0902-20/2014/4
Datum: 8.12.2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: Pooblaščenec) izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 36/2008-ZPOmK-1, 77/2010 - ZSFCJA, 90/2010 - odl. US, 87/2011 - ZAvMS in 47/2012, v nadaljevanju ZMed), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 in 50/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi medija Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje (v nadaljevanju: prosilec), ki ga zastopa odgovorna urednica Biserka Povše Tasić, z dne 22. 8. 2014, zoper pisni odgovor Termoelektrarne Šoštanj d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 11. 8. 2014, v zadevi dostopa do informacij za medije naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca se ugodi. Odgovor zavezanca z dne 11. 8. 2014 se odpravi in se odloči: Zavezanec je dolžan prosilcu v roku petih (5) delovnih dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati prepis 3. člena Aneksa št. 2 k pogodbi št. 1/14/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije, sklenjene med Holdingom Slovenske elektrarne d.o.o., Termoelektrarno Šoštanj d.o.o. in Premogovnikom Velenje d.d. dne 17. 7. 2014.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 24. 7. 2014 od zavezanca zahteval podatek o dogovorjeni ceni premoga v aneksu št. 2 k tripartitnemu sporazumu o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije med Premogovnikom Velenje, zavezancem in Termoelektrarno Šoštanj, ki je bil podpisan 17. 7. 2014 in po katerem bo Premogovnik Velenje (v nadaljevanju: Premogovnik) do konca leta 2014 dobavljal premog Termoelektrarni Šoštanj (v nadaljevanju: TEŠ). Prosil je, da mu zavezanec informacijo pošlje po e-pošti v obliki datoteke.

Zavezanec je dne 11. 8. 2014 prosilčevo zahtevo zavrnil z dopisom. V obrazložitvi je navedel, da zahtevana informacija ni informacija javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Dodal je, da ne gre za osnovne podatke o sklenjenih pogodbah, glede katerih po četrtem odstavku 6.a člena ZDIJZ ni mogoče zavrniti dostopa. Poudaril je, da zahtevani podatek ni informacija javnega značaja, ampak je poslovna skrivnost, katere razkritje bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju strank pogodbe na trgu.

Prosilec je dne 26. 8. 2014 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zoper odločbo zavezanca, v kateri je navedel, da je objava dogovorjene cene premoga v javnem interesu. Javnost, ki so ji bile s strani vodstva Premogovnika Velenje najprej posredovane informacije o katastrofalnih razsežnostih kakršnegakoli zviševanja cen premoga, kar so zahtevali stavkajoči rudarji Premogovnika, ima pravico vedeti, kaj izpogajana cena pomeni za nadaljnjo ceno električne energije, dobavljive s strani zavezanca (na podlagi novih cen premoga iz Premogovnika). Po mnenju prosilca ima širša javnost pravico vedeti, kako bo v poslovnem svetu vplivala dogovorjena, očitno višja, cena premoga na nadaljnje poslovanje zavezanca in Premogovnika, v smislu združevanja obeh podjetij in krčenja stroškov zaradi višjih cen premoga, morebitnega odpuščanja odvečne delovne sile ali morebitnega znižanja mase plač. Prosilec je prepričan, da ima javnost, ki jo pokriva regionalni časopis Savinjske statistične regije, pravico vedeti, kaj skrivnosten dogovor vodstev zavezanca, Holdinga Slovenske elektrarne d.o.o. in Premogovnika pomeni za usodo družb in cene električne energije na trgu. Priložil je članke, ki jih je Novi tednik pisal na to temo.

Pooblaščenec je, po pozivu, od zavezanca prejel Pogodbo št. 1/14/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije sklenjene med Holdingom Slovenske elektrarne d.o.o., Termoelektrarno Šoštanj d.o.o. in Premogovnikom Velenje d.d. s tremi prilogami ter Aneks št. 1 k tej pogodbi in Aneks št. 2 (sklenjen dne 17. 7. 2014) k tej pogodbi s prilogo in spremnim listom (v nadaljevanju: Aneks 2). Zavezanec je ob posredovanju dokumentacije navedel tudi, da so na trgu proizvodnje in prodaje električne energije v Sloveniji prisotni Holding slovenske elektrarne d.o.o. (v nadaljevanju: HSE), Gen energija d.o.o. in več manjših proizvajalcev. Dobavitelji končnim odjemalcem lahko kupijo energijo od skupin HSE in GEN ter vrste tujih podjetij. Zavezanec zagotavlja približno tretjino proizvodnje električne energije v Sloveniji, pri čemer kot energent uporablja premog iz Premogovnika Velenje. Električna energija, proizvedena v termoelektrarnah, je z vidika zanesljivosti oskrbe z električno energijo in zmožnosti neposrednega prilagajanja potrebam po električni energiji ključnega pomena v strukturi oskrbe domačega trga z električno energijo, je pa v primerjavi z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah in jedrskih elektrarnah, najdražja in na robu konkurenčnosti. V ceni električne energije, proizvedene s strani zavezanca, predstavlja cena premoga najpomembnejši delež, kar posledično pomeni, da ima vsaka sprememba cene energenta vpliv na ceno električne energije. Razkritje podatka o ceni energenta (premoga) bi ob dejstvu slabe konkurenčnosti cene električne energije, proizvedene v termoelektrarni, nujno pomenilo dodatno ogrožanje konkurenčnosti cene električne energije, proizvedene s strani zavezanca, s tem pa huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca, HSE in Premogovnika Velenje na trgu z električno energijo. HSE vso električno energijo, proizvedeno s strani zavezanca, proda na prostem trgu, kjer vlada močna konkurenca, zahtevano razkritje cene premoga pa bi pomenilo razkritje proizvodne cene električne energije, kar bi konkurenci in potencialnim kupcem omogočilo dosego privilegiranega položaja v odnosu do skupine HSE in posredno zavezanca.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je odgovor zavezanca, s katerim je ta zavrnil zahtevo prosilca, v skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed, štel kot zavrnilno odločbo. Kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP odgovor preizkusil v delih, v katerih ga prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilec odgovor zavezanca izpodbija v celoti in se sklicuje na javni interes.

Zavezanec je ravnal napačno, ker na prvi stopnji ni uporabil določb ZMed. Poleg tega je napačno uporabil določbe 4.a in 6.a člena ZDIJZ in napravil napačen sklep, da zahtevani podatek o pogodbeni ceni premoga iz 3. člena Aneksa št. 2 ne predstavlja informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ niti osnovnega podatka o pogodbi iz 3. alineje prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ.

Informacije za medije so po 45. členu ZMed informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite. Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. V skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilno odločbo dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.

Zavezanec je v register zavezancev iz prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ vpisan na podlagi 2. alineje tega odstavka kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (po podatkih iz registra zavezancev in Poslovnega registra ima RS v posredni lasti 100 odstotni kapitalski delež zavezanca (Vir: AJPES). V skladu s petim odstavkom 3.b člena ZDIJZ se domneva, da je pravna oseba zavezanec po tem zakonu, če je vpisana v register zavezancev, posledično pa je tudi zavezanec za posredovanje informacij za medije po ZMed.

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja, v skladu s 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, med drugim informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Informacija se mora nahajati v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (t. i. kriterij materializirane oblike po 1. odst. 4. člena ZDIJZ).

Zahtevani podatek o pogodbeni ceni premoga iz Aneksa št. 2 z dne 17. 7. 2014 se nahaja v obliki dokumenta, t. j. Pogodbe št. 1/14/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije s tremi prilogami in dvema aneksoma (tudi Aneksom št. 2 z dne 17. 7. 2014). Zavezanec s temi dokumenti razpolaga, ker jih je izdelal sam oz. v sodelovanju z drugima dvema pogodbenima partnerjema. Nedvomno pogodba z aneksi predstavlja tudi pravni posel, ki se nanaša na izdatke za naročilo blaga, ker se je zavezanec z njo (med drugim) zavezal prevzeti in plačati premog, ki je blago. Zahtevani podatek o dogovorjeni ceni premoga iz 3. člena Aneksa št. 2 k Pogodbi št. 1/14/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije, zato nedvomno predstavlja informacijo javnega značaja.

V postopku za dostop do informacij javnega značaja lahko zavezanec dostop zavrne, če izkaže, da so zahtevane informacije javnega značaja nastale v času, ko ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (5. odst. 3.b člena ZDIJZ). Zavezanec ni izkazal (niti ni zatrjeval), da v času nastanka zahtevanih dokumentov ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Zavezanec prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije tudi, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Pogodba, h kateri je sklenjen Aneks št. 2, iz katerega izhaja zahtevani podatek o pogodbeni ceni premoga, v 53. členu določa, da se pogodbene stranke zavezujejo, da bodo samo sklenitev te pogodbe, vse podatke in informacije, ki izhajajo iz pogodbene dokumentacije in druge podatke in informacije, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja oziroma v zvezi s pogodbenim razmerjem, trajno ohranjale kot poslovno skrivnost. T. i. subjektivni kriterij po prvem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju: ZGD-1) je torej izpolnjen. Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni potrebe po ugotavljanju, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti, je pa treba preveriti, ali v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

Na podlagi izrecne določbe 5. alineje prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ v povezavi s 3. alinejo tega odstavka se, ne glede na 2. točko prvega odstavka 6. člena tega zakona, dovoli dostop do podatkov o pogodbeni vrednosti o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, torej tudi iz pogodbe in aneksov za naročilo blaga.

ZDIJZ v četrtem odstavku 6.a člena določa, da lahko poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki so gospodarske družbe, zavrnejo dostop do podatkov iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Na to izjemo pa se ne morejo sklicevati tisti poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu, posamično ali skupaj, 100 odstotkov in štejejo za javna podjetja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. Na to izjemo se tudi ni mogoče sklicevati glede podatkov, ki se jih spletno objavlja na podlagi četrtega odstavka 10.a člena ZDIJZ.

Pooblaščenec ugotavlja, da se zavezanec sicer lahko sklicuje na to, da bi razkritje pogodbene cene za premog iz Aneksa št. 2 huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu (ker ni javno podjetje po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe, niti se podatek o pogodbeni ceni ne objavi na spletu v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena), vendar nastanka hujše škode na svojem konkurenčnem položaju na trgu ni izkazal.

Na odločitev Pooblaščenca je najbolj vplivalo predvsem dejstvo, da je Premogovnik Velenje d.d. v svojem letnem poročilu za leto 2013 na strani 39 javno objavil ceno premoga, ki jo je v letu 2013 zaračunaval zavezancu. V Pogodbi št. 1/14/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije in Aneksu št. 2, iz katerega izhaja zahtevani podatek o ceni premoga za del leta 2014, Premogovnik Velenje d.d. nastopa kot prodajalec premoga, zavezanec pa kot kupec (medtem ko se na Holding Slovenske elektrarne d.o.o. cena premoga sploh ne nanaša).

Zavezanec je povezan v skupino Holding Slovenske elektrarne. Družba Holding Slovenske elektrarne, d.o.o. je zavezančev edini družbenik oziroma obvladujoča družba, ki je sestavila skupinsko letno poročilo za leto 2013 za skupino družb, za katere je obvladujoča družba . Članica skupine Holding Slovenske elektrarne (v nadaljevanju: skupina HSE) je tudi družba Premogovnik Velenje d.d. Zavezanec s prodajo električne energije na trgu nastopa v okviru lastnika, družbe Holding Slovenske elektrarne d.o.o., ki je vodilni slovenski proizvajalec in trgovec z električno energijo, pri čemer je zavezanec največji proizvodni objekt v skupini HSE . Zavezanec je v letu 2013 97,7 % vseh prihodkov dosegel iz prodaje električne energije, ki jo je v celoti kupil Holding Slovenske elektrarne d.o.o.  Najpomembnejši strateški dobavitelj zavezanca je Premogovnik Velenje d.d., pri čemer nabava premoga za proizvodnjo električne in toplotne energije pri zavezancu predstavlja 26 % celotne nabave, 75,6 % v nabavi materiala in 42 % vseh odhodkov.  Termoelektrarna Šoštanj predstavlja največjo elektrarno v slovenskem elektroenergetskem sistemu (EES) z inštalirano močjo, ki znaša približno četrtino razpoložljive moči proizvodnih enot v državi. Elektrarna zagotavlja približno tretjino proizvedene električne energije v Republiki Sloveniji.  V skupino tržnih tveganj po oceni zavezanca spadajo cene premoga, plina, surovin, emisijskih dovolilnic, cene zunanjih storitev ter prodajne cene električne in toplotne energije, ki jih zavezanec obvladuje s sklenitvijo ustreznih dolgoročnih in letnih pogodb, rednim preverjanjem razmer na trgu in izdelavo strokovnih analiz in predlogov ukrepov .

Na drugi strani je največji kupec premoga iz Premogovnika Velenje prav zavezanec, saj se je (gledano količinsko) 97,2 % premoga porabilo za proizvodnjo električne energije, 2,8 % pa za proizvodnjo toplotne energije, Premogovnik Velenje pa je v letu 2013 s prodajo premoga dosegel 95,4 % vseh prihodkov . Premogovnik Velenje d.d. s prodajo premoga zavezancu ustvarja 90,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje, zato je Premogovnik Velenje pri trgovanju zelo izpostavljen . Ne glede na to, pa je v svojem letnem poročilu za leto 2013 javno objavil, da »je bila stroškovna cena 2,77 EUR/GJ, medtem ko je prodajna cena za premog za proizvodnjo električne energije TEŠu v letu 2013 znašala 2,528 EUR/GJ« .

Ker ZDIJZ in ZGD-1 ne določata pojma »upoštevni trg«, je treba pri opredelitvi upoštevnega trga v konkretnem primeru, uporabiti določbe Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Ur. l. RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 39/13 - odl. US, 63/13 - ZS-K in 33/14; v nadaljevanju: ZPOmK-1). Po definiciji 6. in 7. točke tretjega člena ZPOmK-1 je »upoštevni trg« trg, ki ga določata upoštevni proizvodni/storitveni trg in upoštevni geografski trg, pri čemer je »upoštevni proizvodni/storitveni trg« trg, ki praviloma vključuje vse tiste proizvode ali storitve, ki jih potrošnik ali uporabnik šteje za zamenljive ali nadomestljive glede na njihove lastnosti, ceno ali namen uporabe. Premoga in elektrike nikakor ni mogoče šteti za »zamenljiva« oziroma »nadomestljiva« po citiranih kriterijih, zato je v zvezi z zahtevanim podatkom o ceni premoga kot upoštevni trg mogoče opredeliti le trg premoga, ne pa tudi trga proizvodnje in distribucije električne energije, glede katerega je zavezanec utemeljeval škodo na svojem konkurenčnem položaju. Zavezancu še toliko bolj ni mogoče slediti v njegovih navedbah, da bi razkritje podatka o ceni surovine (premoga), ki ga kupuje le od enega subjekta (ki je celo z njim povezana družba), huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na upoštevnem trgu, če je prav poslovni subjekt, od katerega zavezanec surovino (premog) kupuje, dogovorjeno ceno za preteklo leto javno objavil v svojem letnem poročilu, pri čemer je ta subjekt (Premogovnik Velenje d.d.) na trgu premoga bistveno bolj izpostavljen od zavezanca.

Po pregledu vseh dokumentov, ki so bili pomembni za odločanje v tej zadevi (Pogodba št. 1/14/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije in aneksa št. 1 in 2 k tej pogodbi ter javno dostopni letni poročili zavezanca in Premogovnika Velenje d.d. za leto 2013), in na podlagi zgornjih argumentov je Pooblaščenec ugotovil, da je zavezanec na prvi stopnji napačno uporabil pravni predpis, na katerega je oprl svojo odločitev. Pooblaščenec je pritožbi prosilca zato v celoti ugodil in izpodbijano odločitev zavezanca, na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP, v celoti odpravil ter (tudi na podlagi 6. odst. 27. člena ZDIJZ) odločil o prosilčevi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 24. 7. 2014, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe. Zavezanec je dolžan to odločbo izvršiti v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe, kot to določa deseti odstavek 45. člena ZMed.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. UpraŠtevilka: 0902-20/2014/4
Datum: 8.12.2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: Pooblaščenec) izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 36/2008-ZPOmK-1, 77/2010 - ZSFCJA, 90/2010 - odl. US, 87/2011 - ZAvMS in 47/2012, v nadaljevanju ZMed), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 in 50/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi medija Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje (v nadaljevanju: prosilec), ki ga zastopa odgovorna urednica Biserka Povše Tasić, z dne 22. 8. 2014, zoper pisni odgovor Termoelektrarne Šoštanj d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 11. 8. 2014, v zadevi dostopa do informacij za medije naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca se ugodi. Odgovor zavezanca z dne 11. 8. 2014 se odpravi in se odloči: Zavezanec je dolžan prosilcu v roku petih (5) delovnih dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati prepis 3. člena Aneksa št. 2 k pogodbi št. 1/14/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije, sklenjene med Holdingom Slovenske elektrarne d.o.o., Termoelektrarno Šoštanj d.o.o. in Premogovnikom Velenje d.d. dne 17. 7. 2014.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 24. 7. 2014 od zavezanca zahteval podatek o dogovorjeni ceni premoga v aneksu št. 2 k tripartitnemu sporazumu o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije med Premogovnikom Velenje, zavezancem in Termoelektrarno Šoštanj, ki je bil podpisan 17. 7. 2014 in po katerem bo Premogovnik Velenje (v nadaljevanju: Premogovnik) do konca leta 2014 dobavljal premog Termoelektrarni Šoštanj (v nadaljevanju: TEŠ). Prosil je, da mu zavezanec informacijo pošlje po e-pošti v obliki datoteke.

Zavezanec je dne 11. 8. 2014 prosilčevo zahtevo zavrnil z dopisom. V obrazložitvi je navedel, da zahtevana informacija ni informacija javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Dodal je, da ne gre za osnovne podatke o sklenjenih pogodbah, glede katerih po četrtem odstavku 6.a člena ZDIJZ ni mogoče zavrniti dostopa. Poudaril je, da zahtevani podatek ni informacija javnega značaja, ampak je poslovna skrivnost, katere razkritje bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju strank pogodbe na trgu.

Prosilec je dne 26. 8. 2014 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zoper odločbo zavezanca, v kateri je navedel, da je objava dogovorjene cene premoga v javnem interesu. Javnost, ki so ji bile s strani vodstva Premogovnika Velenje najprej posredovane informacije o katastrofalnih razsežnostih kakršnegakoli zviševanja cen premoga, kar so zahtevali stavkajoči rudarji Premogovnika, ima pravico vedeti, kaj izpogajana cena pomeni za nadaljnjo ceno električne energije, dobavljive s strani zavezanca (na podlagi novih cen premoga iz Premogovnika). Po mnenju prosilca ima širša javnost pravico vedeti, kako bo v poslovnem svetu vplivala dogovorjena, očitno višja, cena premoga na nadaljnje poslovanje zavezanca in Premogovnika, v smislu združevanja obeh podjetij in krčenja stroškov zaradi višjih cen premoga, morebitnega odpuščanja odvečne delovne sile ali morebitnega znižanja mase plač. Prosilec je prepričan, da ima javnost, ki jo pokriva regionalni časopis Savinjske statistične regije, pravico vedeti, kaj skrivnosten dogovor vodstev zavezanca, Holdinga Slovenske elektrarne d.o.o. in Premogovnika pomeni za usodo družb in cene električne energije na trgu. Priložil je članke, ki jih je Novi tednik pisal na to temo.

Pooblaščenec je, po pozivu, od zavezanca prejel Pogodbo št. 1/14/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije sklenjene med Holdingom Slovenske elektrarne d.o.o., Termoelektrarno Šoštanj d.o.o. in Premogovnikom Velenje d.d. s tremi prilogami ter Aneks št. 1 k tej pogodbi in Aneks št. 2 (sklenjen dne 17. 7. 2014) k tej pogodbi s prilogo in spremnim listom (v nadaljevanju: Aneks 2). Zavezanec je ob posredovanju dokumentacije navedel tudi, da so na trgu proizvodnje in prodaje električne energije v Sloveniji prisotni Holding slovenske elektrarne d.o.o. (v nadaljevanju: HSE), Gen energija d.o.o. in več manjših proizvajalcev. Dobavitelji končnim odjemalcem lahko kupijo energijo od skupin HSE in GEN ter vrste tujih podjetij. Zavezanec zagotavlja približno tretjino proizvodnje električne energije v Sloveniji, pri čemer kot energent uporablja premog iz Premogovnika Velenje. Električna energija, proizvedena v termoelektrarnah, je z vidika zanesljivosti oskrbe z električno energijo in zmožnosti neposrednega prilagajanja potrebam po električni energiji ključnega pomena v strukturi oskrbe domačega trga z električno energijo, je pa v primerjavi z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah in jedrskih elektrarnah, najdražja in na robu konkurenčnosti. V ceni električne energije, proizvedene s strani zavezanca, predstavlja cena premoga najpomembnejši delež, kar posledično pomeni, da ima vsaka sprememba cene energenta vpliv na ceno električne energije. Razkritje podatka o ceni energenta (premoga) bi ob dejstvu slabe konkurenčnosti cene električne energije, proizvedene v termoelektrarni, nujno pomenilo dodatno ogrožanje konkurenčnosti cene električne energije, proizvedene s strani zavezanca, s tem pa huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca, HSE in Premogovnika Velenje na trgu z električno energijo. HSE vso električno energijo, proizvedeno s strani zavezanca, proda na prostem trgu, kjer vlada močna konkurenca, zahtevano razkritje cene premoga pa bi pomenilo razkritje proizvodne cene električne energije, kar bi konkurenci in potencialnim kupcem omogočilo dosego privilegiranega položaja v odnosu do skupine HSE in posredno zavezanca.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je odgovor zavezanca, s katerim je ta zavrnil zahtevo prosilca, v skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed, štel kot zavrnilno odločbo. Kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP odgovor preizkusil v delih, v katerih ga prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilec odgovor zavezanca izpodbija v celoti in se sklicuje na javni interes.

Zavezanec je ravnal napačno, ker na prvi stopnji ni uporabil določb ZMed. Poleg tega je napačno uporabil določbe 4.a in 6.a člena ZDIJZ in napravil napačen sklep, da zahtevani podatek o pogodbeni ceni premoga iz 3. člena Aneksa št. 2 ne predstavlja informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ niti osnovnega podatka o pogodbi iz 3. alineje prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ.

Informacije za medije so po 45. členu ZMed informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite. Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. V skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilno odločbo dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.

Zavezanec je v register zavezancev iz prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ vpisan na podlagi 2. alineje tega odstavka kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (po podatkih iz registra zavezancev in Poslovnega registra ima RS v posredni lasti 100 odstotni kapitalski delež zavezanca (Vir: AJPES). V skladu s petim odstavkom 3.b člena ZDIJZ se domneva, da je pravna oseba zavezanec po tem zakonu, če je vpisana v register zavezancev, posledično pa je tudi zavezanec za posredovanje informacij za medije po ZMed.

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja, v skladu s 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, med drugim informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Informacija se mora nahajati v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (t. i. kriterij materializirane oblike po 1. odst. 4. člena ZDIJZ).

Zahtevani podatek o pogodbeni ceni premoga iz Aneksa št. 2 z dne 17. 7. 2014 se nahaja v obliki dokumenta, t. j. Pogodbe št. 1/14/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije s tremi prilogami in dvema aneksoma (tudi Aneksom št. 2 z dne 17. 7. 2014). Zavezanec s temi dokumenti razpolaga, ker jih je izdelal sam oz. v sodelovanju z drugima dvema pogodbenima partnerjema. Nedvomno pogodba z aneksi predstavlja tudi pravni posel, ki se nanaša na izdatke za naročilo blaga, ker se je zavezanec z njo (med drugim) zavezal prevzeti in plačati premog, ki je blago. Zahtevani podatek o dogovorjeni ceni premoga iz 3. člena Aneksa št. 2 k Pogodbi št. 1/14/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije, zato nedvomno predstavlja informacijo javnega značaja.

V postopku za dostop do informacij javnega značaja lahko zavezanec dostop zavrne, če izkaže, da so zahtevane informacije javnega značaja nastale v času, ko ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (5. odst. 3.b člena ZDIJZ). Zavezanec ni izkazal (niti ni zatrjeval), da v času nastanka zahtevanih dokumentov ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Zavezanec prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije tudi, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Pogodba, h kateri je sklenjen Aneks št. 2, iz katerega izhaja zahtevani podatek o pogodbeni ceni premoga, v 53. členu določa, da se pogodbene stranke zavezujejo, da bodo samo sklenitev te pogodbe, vse podatke in informacije, ki izhajajo iz pogodbene dokumentacije in druge podatke in informacije, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja oziroma v zvezi s pogodbenim razmerjem, trajno ohranjale kot poslovno skrivnost. T. i. subjektivni kriterij po prvem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju: ZGD-1) je torej izpolnjen. Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni potrebe po ugotavljanju, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti, je pa treba preveriti, ali v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

Na podlagi izrecne določbe 5. alineje prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ v povezavi s 3. alinejo tega odstavka se, ne glede na 2. točko prvega odstavka 6. člena tega zakona, dovoli dostop do podatkov o pogodbeni vrednosti o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, torej tudi iz pogodbe in aneksov za naročilo blaga.

ZDIJZ v četrtem odstavku 6.a člena določa, da lahko poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki so gospodarske družbe, zavrnejo dostop do podatkov iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Na to izjemo pa se ne morejo sklicevati tisti poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu, posamično ali skupaj, 100 odstotkov in štejejo za javna podjetja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. Na to izjemo se tudi ni mogoče sklicevati glede podatkov, ki se jih spletno objavlja na podlagi četrtega odstavka 10.a člena ZDIJZ.

Pooblaščenec ugotavlja, da se zavezanec sicer lahko sklicuje na to, da bi razkritje pogodbene cene za premog iz Aneksa št. 2 huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu (ker ni javno podjetje po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe, niti se podatek o pogodbeni ceni ne objavi na spletu v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena), vendar nastanka hujše škode na svojem konkurenčnem položaju na trgu ni izkazal.

Na odločitev Pooblaščenca je najbolj vplivalo predvsem dejstvo, da je Premogovnik Velenje d.d. v svojem letnem poročilu za leto 2013 na strani 39 javno objavil ceno premoga, ki jo je v letu 2013 zaračunaval zavezancu. V Pogodbi št. 1/14/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije in Aneksu št. 2, iz katerega izhaja zahtevani podatek o ceni premoga za del leta 2014, Premogovnik Velenje d.d. nastopa kot prodajalec premoga, zavezanec pa kot kupec (medtem ko se na Holding Slovenske elektrarne d.o.o. cena premoga sploh ne nanaša).

Zavezanec je povezan v skupino Holding Slovenske elektrarne. Družba Holding Slovenske elektrarne, d.o.o. je zavezančev edini družbenik oziroma obvladujoča družba, ki je sestavila skupinsko letno poročilo za leto 2013 za skupino družb, za katere je obvladujoča družba . Članica skupine Holding Slovenske elektrarne (v nadaljevanju: skupina HSE) je tudi družba Premogovnik Velenje d.d. Zavezanec s prodajo električne energije na trgu nastopa v okviru lastnika, družbe Holding Slovenske elektrarne d.o.o., ki je vodilni slovenski proizvajalec in trgovec z električno energijo, pri čemer je zavezanec največji proizvodni objekt v skupini HSE . Zavezanec je v letu 2013 97,7 % vseh prihodkov dosegel iz prodaje električne energije, ki jo je v celoti kupil Holding Slovenske elektrarne d.o.o.  Najpomembnejši strateški dobavitelj zavezanca je Premogovnik Velenje d.d., pri čemer nabava premoga za proizvodnjo električne in toplotne energije pri zavezancu predstavlja 26 % celotne nabave, 75,6 % v nabavi materiala in 42 % vseh odhodkov.  Termoelektrarna Šoštanj predstavlja največjo elektrarno v slovenskem elektroenergetskem sistemu (EES) z inštalirano močjo, ki znaša približno četrtino razpoložljive moči proizvodnih enot v državi. Elektrarna zagotavlja približno tretjino proizvedene električne energije v Republiki Sloveniji.  V skupino tržnih tveganj po oceni zavezanca spadajo cene premoga, plina, surovin, emisijskih dovolilnic, cene zunanjih storitev ter prodajne cene električne in toplotne energije, ki jih zavezanec obvladuje s sklenitvijo ustreznih dolgoročnih in letnih pogodb, rednim preverjanjem razmer na trgu in izdelavo strokovnih analiz in predlogov ukrepov .

Na drugi strani je največji kupec premoga iz Premogovnika Velenje prav zavezanec, saj se je (gledano količinsko) 97,2 % premoga porabilo za proizvodnjo električne energije, 2,8 % pa za proizvodnjo toplotne energije, Premogovnik Velenje pa je v letu 2013 s prodajo premoga dosegel 95,4 % vseh prihodkov . Premogovnik Velenje d.d. s prodajo premoga zavezancu ustvarja 90,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje, zato je Premogovnik Velenje pri trgovanju zelo izpostavljen . Ne glede na to, pa je v svojem letnem poročilu za leto 2013 javno objavil, da »je bila stroškovna cena 2,77 EUR/GJ, medtem ko je prodajna cena za premog za proizvodnjo električne energije TEŠu v letu 2013 znašala 2,528 EUR/GJ« .

Ker ZDIJZ in ZGD-1 ne določata pojma »upoštevni trg«, je treba pri opredelitvi upoštevnega trga v konkretnem primeru, uporabiti določbe Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Ur. l. RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 39/13 - odl. US, 63/13 - ZS-K in 33/14; v nadaljevanju: ZPOmK-1). Po definiciji 6. in 7. točke tretjega člena ZPOmK-1 je »upoštevni trg« trg, ki ga določata upoštevni proizvodni/storitveni trg in upoštevni geografski trg, pri čemer je »upoštevni proizvodni/storitveni trg« trg, ki praviloma vključuje vse tiste proizvode ali storitve, ki jih potrošnik ali uporabnik šteje za zamenljive ali nadomestljive glede na njihove lastnosti, ceno ali namen uporabe. Premoga in elektrike nikakor ni mogoče šteti za »zamenljiva« oziroma »nadomestljiva« po citiranih kriterijih, zato je v zvezi z zahtevanim podatkom o ceni premoga kot upoštevni trg mogoče opredeliti le trg premoga, ne pa tudi trga proizvodnje in distribucije električne energije, glede katerega je zavezanec utemeljeval škodo na svojem konkurenčnem položaju. Zavezancu še toliko bolj ni mogoče slediti v njegovih navedbah, da bi razkritje podatka o ceni surovine (premoga), ki ga kupuje le od enega subjekta (ki je celo z njim povezana družba), huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na upoštevnem trgu, če je prav poslovni subjekt, od katerega zavezanec surovino (premog) kupuje, dogovorjeno ceno za preteklo leto javno objavil v svojem letnem poročilu, pri čemer je ta subjekt (Premogovnik Velenje d.d.) na trgu premoga bistveno bolj izpostavljen od zavezanca.

Po pregledu vseh dokumentov, ki so bili pomembni za odločanje v tej zadevi (Pogodba št. 1/14/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije in aneksa št. 1 in 2 k tej pogodbi ter javno dostopni letni poročili zavezanca in Premogovnika Velenje d.d. za leto 2013), in na podlagi zgornjih argumentov je Pooblaščenec ugotovil, da je zavezanec na prvi stopnji napačno uporabil pravni predpis, na katerega je oprl svojo odločitev. Pooblaščenec je pritožbi prosilca zato v celoti ugodil in izpodbijano odločitev zavezanca, na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP, v celoti odpravil ter (tudi na podlagi 6. odst. 27. člena ZDIJZ) odločil o prosilčevi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 24. 7. 2014, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe. Zavezanec je dolžan to odločbo izvršiti v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe, kot to določa deseti odstavek 45. člena ZMed.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila    :                                         
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,                   
svetovalka Pooblaščenca                                   

Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka
vni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila    :                                         
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,                   
svetovalka Pooblaščenca                                   

Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka