Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 28.05.2018
Title: Nizke gradnje Rošer, Viljem Rošer s.p - Termoelektrarna Šoštanj
Number: 0902-7/2018
Category: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Poslovna skrivnost
Status: Refused


POVZETEK:

 

Prosilec je od zavezanca zahteval pogodbe, anekse in naročilnice glede izvajanja del oz. storitev na deponiji premoga in na področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru zavezanca. Zavezanec je prosilcu posredoval osnovne podatke iz pogodb, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na poslovno skrivnost in neobstoj zahtevanih dokumentov. IP je v pritožbenem postopku potrdil odločitev zavezanca, saj je ugotovil, da je zavezanec prosilcu v celoti posredoval vse tiste podatke, ki so skladno s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ javni, v preostalem delu pa je podatke ustrezno prekril, skladno z izjemo varstva poslovne skrivnosti. IP je ob pregledu dokumentacije ugotovil tudi, da je zavezanec odločil o vsej dokumentaciji in da z dodatnimi dokumenti, vezanimi na zahtevo prosilca, ne razpolaga. Zavezanec prosilcu tudi ni dolžan dajati dodatnih ustnih pojasnil, vezanih na posredovano dokumentacijo, kot je to zahteval prosilec.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-7/2018/9
Datum: 28. 5. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Nizke gradnje Rošer, Viljem Rošer s. p., Kozjak 17, 2382 Mislinja, ki ga zastopa Odvetniška družba Zupančič o. p., d. o. o., Nazorjeva ulica 6 a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 2. 2018, zoper zavrnilno odločitev Termoelektrarne Šoštanj, d. o. o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj (v nadaljevanju zavezanec), brez številke, z dne 7. 2. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 


O D L O Č B O:

 


1.    Pritožba prosilca z dne 26. 2. 2018 (vezana na zahtevo prosilca z dne 25. 10. 2017) zoper zavrnilno odločitev Termoelektrarne Šoštanj, d. o. o., brez številke, z dne 7. 2. 2018, se zavrne.

 

2.    Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.

 

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 


O b r a z l o ž i t e v :

 


Prosilec je dne 25. 10. 2017 na zavezanca naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval:
1)    pogodbo in morebitne anekse k pogodbi za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, sklenjene z obstoječima izvajalcema Andrejc d. o. o. in RGP d. o. o. v zadnjih dveh letih, šteto od datuma zahteve,
2)    pogodbo in morebitne anekse k pogodbi za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, sklenjene z morebitnimi drugimi izvajalci v zadnjih dveh letih, šteto od datuma zahteve,
3)    naročilnice, izdane za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, izdane obstoječima izvajalcema Andrejc d. o. o. in RGP d. o. o. v zadnjih dveh letih, šteto od datuma zahteve,
4)    naročilnice, izdane za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, izdane morebitnim drugim izvajalcem v zadnjih dveh letih, šteto od datuma zahteve,
5)    morebitna dodatna ustna pojasnila, vezana na vsebino zgoraj navedenih dokumentov.
Prosilec zahteva dostop do dokumentov v obliki vpogleda pri zavezancu ter z elektronskim zapisom na zgoščenki CD oz. na USB ključu.

 

Zavezanec je v ponovljenem postopku dne 7. 2. 2018 sprejel odločitev, in sicer je zahtevo prosilca v točkah 1 in 3 delno zavrnil na način, da je prekril vse, razen osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, to je, podatkov o vrsti posla, o pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil, datumu in trajanju posla. Zahtevo prosilca iz točk 2, 4 in 5 je v celoti zavrnil. Zavezanec je v obrazložitvi navedel, da so pogodbe poslovna skrivnost zavezanca in njegovih sopogodbenikov. Z razkritjem pogodb, bi tako zavezancu, kot sopogodbenikom, nastala nepopravljiva škoda. Ne glede na to, pa zavezanec dovoljuje dostop do osnovnih podatkov iz pogodb, kot so navedeni v 6.a členu ZDIJZ. Zavezanec je še dodal, da glede na to, da skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ ni dolžan razkriti informacij, ki so dostopne v javnih evidencah (objavljene na svetovnem spletu), ter da prosilec sam navaja, da podatki o pogodbenih strankah in vrednostih izplačil (poleg tega pa tudi o številki TRR) izhajajo že iz spletnega sistema ERAR in je prosilec z njimi seznanjen, zavezanec teh informacij ni dolžan ponovno razkriti, saj jih lahko prosilec pridobi sam. 

 

Zavezanec z dokumentacijo in točk 2 in 4 ne razpolaga, saj informacije, ki se nanašajo na morebitne druge izvajalce, ne obstajajo. Zavezanec je zavrnil tudi zahtevo v peti točki, saj se mora zahteva prosilca nanašati na določno opredeljene informacije, zavezanec pa ni dolžan ustvariti novega dokumenta in odgovarjati na vprašanja prosilca oz. mu podajati ustna pojasnila glede zahtevanih dokumentov.

 

Prosilec je zoper odločitev zavezanca dne 26. 2. 2018 vložil pritožbo, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava, napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev pravil postopka in predlaga, da pritožbeni organ v celoti ugodi njegovi zahtevi. Prosilec navaja, da na podlagi posredovanih kopij (aneks št. 5, št. 6 in št. 7 k pogodbi št. 17-04-VSO) ne more razbrati skoraj ničesar, saj mu je bil pretežni del aneksov prekrit kot domnevna poslovna skrivnost. Iz aneksov izhaja, da je zavezanec urejal pogodbeno ceno izvajalca in podaljševal veljavnost citirane pogodbe, ki pa je k odločitvi ni priložil. Iz aneksov ni mogoče razbrati ničesar, saj je zavezanec prekril vse, razen osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih. Prosilec tako ne more vedeti, za kakšen skupen znesek je bilo dogovorjeno sodelovanje in koliko od tega zneska je bilo dejansko izplačanega na račun izvajalca, neodvisno od podatkov na portalu ERAR. Posredovanje aneksov, brez osnovne pogodbe, ne daje zadostnega vpogleda v poslovanje zavezanca, prosilcu pa je s tem onemogočeno učinkovito preverjanje zakonitosti in gospodarnosti zavezančeve porabe javnih sredstev. Iz dokumentov tudi ni mogoče pridobiti  vseh informacij, ki jih je zavezanec dolžan razkriti po ZDIJZ, in sicer v zvezi s pravno podlago izplačil ter v zvezi z vprašanje, kdo je opravljal posamezne storitve in kdaj. Prosilec je v nadaljevanju navajal, da v zvezi z družbo RGP d. o. o.o. ni prejel nobenega dokumenta, kljub temu da zavezanec združbo posluje, kot izhaja iz portala ERAR. Zavezanec se je pri prekritju podatkov sicer skliceval na poslovno skrivnost, vendar slednjega ni ustrezno obrazložil, zgolj splošno sklicevanje zavezanca pa ne zadošča. Glede na to, da je zavezanec oseba javnega prava, pogodba ne more predstavljati poslovne skrivnosti v celoti. Zavezanec ni dokazal in se niti ni skliceval na to, da gre za kakršnokoli konkurenčno prednost in podatke, ki bi lahko vplivali na njegov tržni položaj, zaradi česar je zakritje preostalih delov pogodbe s strani zavezanca povsem neutemeljeno in v nasprotju z zakonskimi določili. Prosilec dodatno navaja, da je v konkretnem primeru nedvomno podan tudi interes javnosti, saj transparentnost teh podatkov pripomore k večji odgovornosti države do državljanov in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem. 

 

Po prejemu pritožbe, je IP slednjo posredoval v seznanitev zavezancu in ga pozval, da se opredeli do pritožbenih navedb prosilca ter da IP posreduje vse dokumente, iz katerih izhajajo zahtevane informacije.

 

Zavezanec je z dopisoma z dne 9. 3. 2018 in 8. 5. 2018 IP posredoval zahtevane dokumente v izvorni obliki, brez prekritih podatkov, hkrati pa je poslal tudi pojasnila glede pritožbenih navedb prosilca. Zavezanec je navedel, da je imel z izvajalcem Andrejc d. o. o. v obdobju iz zahteve prosilca sklenjeno pogodbo št. 17-04-VSO z aneksi za izvajanje del na področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje. Z družbo RGP d. o. o je imel sklenjenih več pogodb, vendar se nobena od teh pogodb ni nanašala na izvajanje del na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje. Zavezanec je navedel, da je v skladu s 6.a členom ZDIJZ prosilcu posredoval vse osnovne podatke iz aneksov sklenjenih z izvajalcem Andrejc d. o. o. v zahtevanem obdobju.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP je vpogledal v Register zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/) in ugotovil, da je zavezanec, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, gospodarske družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava in kot tak sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju poslovni subjekti), oz. med zavezance iz 1.a člena ZDIJZ.

 

Definicija informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih je definirana ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ. Skladno z navedenim členom je informacija javnega značaja:
1) informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na: 
- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali
- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali
- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali
- druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;
2) - informacija o vrsti zastopnika oz. članstvu v poslovnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora,
- informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitet člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in
- informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

IP ugotavlja, da je se zahteva prosilca vsebinsko nanaša na pogodbo zavezanca št. 17-04-VSO s pripadajočimi aneksi. Prosilec je svojo zahtevo izrecno opredelil na način, da zahteva tiste pogodbe in morebitne anekse k pogodbi, ki so bili sklenjeni v zadnjih dveh letih, šteto od datuma zahteve prosilca. Prosilec je zahtevo vložil dne 25. 10. 2017, torej se njegova zahteva razteza na pogodbe oz. anekse, sklenjene med 25. 10. 2015 in 25. 10. 2017. Izhajajoč iz določbe 15. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OZ), se šteje, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Zahteva prosilca se tako ne nanaša na pogodbe, ki bi veljale in se uporabljale v navedenem obdobju, temveč le na tiste, ki so bile v navedenem obdobju sklenjene. IP je v pritožbenem postopku vpogledal v pogodbo in v vse anekse k pogodbi in ugotovil, da sta bila v zahtevanem obdobju sklenjena dva aneksa, in sicer:
-    aneks št. 5 k pogodbi št. 17-04-VSO z dne 15. 2. 2017 in
-    aneks št. 6 k pogodbi št. 17-04-VSO z dne 9. 6. 2017.

 

Prosilec se sicer pritožuje, da mu posredovana dokumentacija brez posredovane osnovne pogodbe ne koristi, vendar IP opozarja, da se prosilec v pritožbenem postopku ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih s svojo zahtevo sploh ni zahteval, saj bi slednje predstavljalo širitev zahteve prosilca, česar pa prosilec v pritožbenem postopku ne more več storiti. IP poudarja, da je pri presoji vezan na postavljeno zahtevo prosilca, zato je v pritožbenem postopku presojal izključno:
(1)    pogodbe z morebitnimi aneksi oz. druge pravne posle (kot so npr. naročilnice), ki bi jih zavezanec sklenil z družbo Andrejc d. o. o. in RGP d. o. o. za izvajanje storitev na deponiji premoga in/ali na področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje,
(2)    ki so bile sklenjene v obdobju med 25. 10. 2015 in 25. 10. 2017,
ne pa tudi morebitnih drugih dokumentov, saj ti niso bili predmet zahteve prosilca. Prav tako IP ni presojal dokumentov sklenjenih izven zahtevanega obdobja, saj ti niso bili predmet zahteve prosilca. Pritožbene navedbe prosilca, da prosilec ne more vedeti, za kakšen skupen znesek je bilo dogovorjeno sodelovanje in koliko od tega zneska je bilo dejansko izplačanega na račun izvajalca, neodvisno od podatkov na portalu ERAR, ter da mu posredovanje aneksov, brez osnovne pogodbe, ne daje zadostnega vpogleda v poslovanje zavezanca, prosilcu pa je s tem onemogočeno učinkovito preverjanje zakonitosti in gospodarnosti zavezančeve porabe javnih sredstev, so zato za konkretni pritožbeni postopek irelevantne, saj prosilec dokumentov, iz katerih bi ti podatki izhajali, v zahtevi z dne 25. 10. 2017 sploh ni zahteval.

 

IP na tem mestu ugotavlja, da je zavezanec aneksa št. 5 in aneks št. 6 k pogodbi št. 17-04-VSO (s prekritimi podatki, do katerih se bo IP opredelil v nadaljevanju) tudi posredoval prosilcu, posredoval pa mu je tudi aneks št. 7 k pogodbi št. 17-04-VSO z dne 1. 12. 2017. Z vpogledom v aneks št. 7 je IP ugotovil, da navedeni aneks datumsko ne sodi v zahtevano obdobje, torej ga prosilec s svojo zahtevo ni zahteval, zato ne more biti predmet odločanja v tem pritožbenem postopku, ne glede na to, da je zavezanec ta dokument posredoval prosilcu. 

 

IP ugotavlja, da je Aneks št. 5 in Aneks št. 6 k pogodbi št. 17-04-VSO mogoče obravnavati kot informacijo javnega značaja iz 4.a člena ZDIZ, torej gre za informacijo javnega značaja, glede katere so zavezani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom, saj ustrezata definiciji v delu, v katerem govori o sklenjenih pravnih poslih oz. izdatkih poslovnega subjekta za naročilo drugih storitev. Iz navedenega izhaja, da je prosilec zahtevo naslovil na poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ter da je zahteval informacijo iz dokumenta, ki ga 4.a člen ZDIJZ opredeljuje kot informacijo javnega značaja v primeru poslovnih subjektov.

 

Ob ugotovitvi, da zahtevani podatki sodijo med informacije javnega značaja, se je IP v nadaljevanju opredelil do obstoja izjem, določenih v 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, oz. je ugotavljal, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih informacij ni mogoče obravnavati kot prosto dostopnih informacij javnega značaja. Zavezanec je v postopku namreč zatrjeval, da je glede zahtevanih podatkov podana izjema varstva poslovne skrivnosti.

 

Skladno z drugo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti ureja ZGD-1, ki v določbah členov 39. in 40. ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Skladno s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Drugi odstavek istega člena določa, da ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se skladno s tretjim odstavkom istega člena ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Iz pritožbene dokumentacije izhaja, da je zavezanec dne 1. 4. 2010 sprejel Pravilnik o poslovni skrivnosti, s katerim je za poslovno skrivnost označil vse podatke, ki se nanašajo na finančno poslovne skrivnosti, komercialno poslovne skrivnosti in proizvodne poslovne skrivnosti, kot tudi podatke, ki se nanašajo na tržni položaj in aktivnosti družbe, finančni položaj in aktivnosti družbe, planiranje in izvajanje remontnih del, planiranje in izvajanje razvodno raziskovalnih aktivnosti na tehnično tehnološkem področju in investicijske programe, analize in projektne rešitve, če tako določi direktor družbe s posebnim sklepom. Iz presojane dokumentacije izhaja, da je zavezanec prosilcu posredoval dokumente, ki so vidno, na prvi strani, označeni z žigom poslovna skrivnost. Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002), se subjektivni kriterij poslovne skrivnosti odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu. 

 

IP ugotavlja, da žig z oznako poslovna skrivnost in sprejeti pravilnik zadostujeta za izpolnitev subjektivnega kriterija določitve poslovne skrivnosti, saj gre za posamično odredbo, ki jo je poslovni subjekt dal predmetnima aneksoma, na podlagi sprejetega pravilnika. Glede na to, da pri subjektivnem kriteriju ni relevantno, kakšen pomen imajo podatki za poslovni subjekt in ali dejansko predstavljajo njegovo konkurenčno prednost ali ne, je IP navedbe prosilca, da glede zavezanca ni mogoče govoriti o konkurenčni prednosti ali podatkih, ki bi lahko vplivali na njegov tržni konkurenčni položaj saj gre za subjekt javnega prava, štel za irelevantne. Opredelitev podatkov za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju je pravica, ki pripada volji vsake gospodarske družbe, da določene podatke, po svoji presoji, označi za svojo poslovno skrivnost. IP je v konkretnem primeru štel, da sta aneksa ustrezno označena kot poslovna skrivnosti, s čimer je podan subjektivni kriterij po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Ker je za izjemo varstva poslovne skrivnosti dovolj, da je podana poslovna skrivnost po enem izmed kriterijev, se IP zaradi načela ekonomičnosti ni spustil v vprašanje, ali je podana poslovna skrivnost tudi po objektivnem kriteriju (kljub temu, da je zavezanec zatrjeval tudi nastanek gospodarske škode ob razkritju dokumentov), saj je poslovno skrivnost potrdil že z obstojem subjektivnega kriterija.

 

IP je v nadaljevanju presojal tudi prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (torej ne glede na podano poslovno skrivnost), dostop o zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, in sicer:
-    podatek o vrsti posla,
-    o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;
-    pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
-    datum in trajanje posla in
-    enaki podatki iz aneksa k pogodbi.
Kot izhaja iz predloga novele ZDIJZ-C , je predlagatelj zakona jasno navedel, da je treba pri družbah pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava vzpostaviti širši nadzor javnosti, predvsem zato, ker gre za poslovne subjekte, ki upravljajo s premoženjem in finančnimi sredstvi države, ter da lahko državljani upravičeno pričakujejo od države, da upravlja s stvarnim premoženjem kot dober gospodar, ter da imajo posledično tudi pravico do seznanitve in nadzora nad upravljanjem s stvarnim premoženjem poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Ena od določb, ki je razširila transparentnost poslovanja poslovnih subjektov, je 6.a člen ZDIJZ, ki določa krog absolutno prosto dostopnih informacij javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Kot v predlogu novele zakona navaja predlagatelj »je kljub izjemam, predvsem kljub izjemi poslovne skrivnosti, ki v praksi pride največkrat v poštev v primeru poslovnih subjektov, predlagatelj zakona želel vzpostaviti sistem, ki bo zagotavljal ekonomično in konkurenčno naravnano poslovanje zavezanih poslovnih subjektov na področju sklepanja poslov, ki zadevajo upravljanje s stvarnim premoženjem. Zato so spremembe, sprejete v ZDIJZ-C predvidevale tudi zakonska določila o absolutni javnosti določenih osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, ki zadevajo upravljanje stvarnega premoženja (oz. izdatke poslovnega subjekta, in sicer: i) podatek o vrsti posla, ii) pogodbenem partnerju, iii) pogodbeni vrednosti in vrednosti posameznih izplačil, iv) terminskem planu; ter enaki podatki iz aneksov k pogodbi. Navedeni osnovni podatki o pravnih poslih poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, po mnenju predlagatelja, v skladu z načelom večje transparentnosti poslovanja navedenih subjektov, ne bi smeli predstavljati poslovne skrivnosti, zato je potrebno z določili ZDIJZ predpisati njihovo absolutno javnost.«

 

IP je med seboj primerjal izvirna aneksa (brez prekritih podatkov) in aneksa, ki ju je zavezanec posredoval prosilcu, in pri tem ugotovil, da zavezanec prosilcu posredoval vse podatke, ki jih prvi odstavek 6.a člena opredeljuje kot absolutno javne, kot je obrazloženo v nadaljevanju, in sicer podatke o pogodbenih partnerjih in o datumu aneksa, ter relevantne člene aneksov, ki se nanašajo na pogodbeno vrednost in trajanje posla. IP ugotavlja, da prekriti deli aneksa ne vsebujejo podatkov, ki bi jih 6.a člen ZDIJZ opredeljeval kot absolutno javne, zato preostali del aneksa predstavlja poslovno skrivnost zavezanca v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ.

 

IP ni sledil prosilcu v delu, v katerem navaja, da mu zavezanec ni razkril pravne podlage izplačil ter podatka o tem, kdo je izvajal posamezne storitve in kdaj, saj te podatke zavezanec lahko varuje kot svojo poslovno skrivnost, ker slednji niso vsebovani med podatki, ki bi jih zavezanec bil na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ dolžan razkriti.

 

Ker so podatki, ki jih je posredoval zavezanec, absolutno javni, IP v postopek ni pozival stranskih udeležencev (sopogodbenika predmetnih aneksov), saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. 

 

Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da je razkritje zahtevanih dokumentov v javnem interesu, zato je IP v pritožbenem postopku ugotavljal tudi, ali gre v obravnavani zadevi za izjemo od izjeme, in sicer, ali gre za situacijo iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo poslovne skrivnosti ne sodi. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, s katerim mora organ (uradna oseba, IP kot pritožbeni organ, upravno sodišče) pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – v konkretnem primeru varstvom poslovne skrivnosti. Prosilec utemeljuje večjo moč javnega interesa glede razkritja pred varovanjem podatkov, ki so uvrščeni med izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s tem, da transparentnost v konkretnem primeru pripomore k večji odgovornosti države do državljanov Republike Slovenije in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem. Problematika konkretne zadeve se ne dotika zgolj prosilca, temveč širše javnosti, saj gre za transakcije države z davkoplačevalskim denarjem. Argumenti, ki jih je navedel prosilec v pritožbi, po oceni IP nimajo takšne teže, da bi tehtnico prevesili na stran prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevanih dokumentov. Določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

 

IP je zaključil, da javni interes za razkritje zahtevanih informacij v delih, kjer je ugotovljen obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti, ni podan. Prosilec v zahtevi ni navedel niti verjetno izkazal okoliščin, ki bi terjale razkritje informacij na podlagi javnega interesa, navedbe v pritožbi, da je za dokumentacijo zaprosil zaradi opravljanja funkcije nadzora javnosti nad delom države in zaradi gospodarnejšega ravnanja z državnim premoženjem, pa v konkretnem primeru tudi niso argument, ki bi bil močnejši od varstva poslovne skrivnosti. Po oceni IP je namreč ciljem, ki jih zasleduje ZDIJZ (povečanje gospodarnosti poslovanja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom), v konkretnem primeru mogoče slediti že z zagotovitvijo javne dostopnosti podatkov iz 6.a člena ZDIJZ, torej podatkov, ki so bili prosilcu s strani zavezanca že posredovani.

 

IP na tem mestu zgolj pojasnjuje, da iz dokumentov, kot jih je v zahtevi opredelil prosilec, ne izhajajo podatki o višini posameznih izplačil zavezanca družbi Andrejc d. o. o., zato se IP ni spuščal v navedbe zavezanca in prosilca, s katerim je zavezanec prosilca napotil, da si posamezna izplačila ogleda v sistemu ERAR, prosilec pa se pritožuje, da neodvisno od podatkov na portalu ERAR ne more ugotoviti, koliko od skupnega dogovorjenega zneska, je bilo dejansko izplačanega na račun izvajalca. IP na tem mestu ugotavlja, da je zavezanec sicer za IP pripravil dokument (izpis iz kontne kartice), iz katerega izhajajo posamezna izplačila družbi Andrejc d. o. o., vendar ta dokument ne predstavlja pogodbe ali aneksa oz. naročilnice, kot je svojo zahtevo opredelil prosilec, zaradi česar IP zavezancu ne more naložiti, da navedeni dokument posreduje prosilcu, saj ga prosilec ni zahteval. Navedeni dokument tako ni bil predmet presoje v tem pritožbenem postopku.

 

V zvezi z morebitnimi pogodbami, aneksi in naročilnicami, ki naj bi jih zavezanec sklepal združbo RGP d. o. o. v obdobju od 25. 10. 2015 do 25. 10. 2017 je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je imel zavezanec z družbo RGP d. o. o. sklenjene številne pogodbe, vendar se po navedbah zavezanca (ter kakor izhaja tudi iz poimenovanj navedenih pogodb) nobena od teh pogodb ne nanaša na izvajanje del na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin-PSU na pridobivalnem prostoru zavezanca oz. Premogovnika Velenje. Ker se je zahteva prosilca nanašala izključno na pogodbe oz. anekse, ter naročilnice, vezane na izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, je IP ugotovil, da pogodbe, ki jih ima zavezanec sklenjene z družbo RGP d. o. o. niso pogodbe, ki jih je prosilec zahteval v svoji zahtevi z dne 25. 10. 2017, zato te pogodbe niso predmet tega pritožbenega postopka, saj se prosilec v pritožbenem postopku ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v svoji zahtevi ni zahteval. 

 

IP pojasnjuje, da v skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Prosilec tako v pritožbi zoper odločitev zavezanca svoje zahteve ne more razširiti ali je vsebinsko spremeniti tako, da bi se nanašala na dokumente, ki niso bili predmet njegove zahteve. Prosilec lahko glede dokumentov, ki jih v okviru postavljene zahteve ni zahteval, vloži novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pri zavezancu, ne more pa se glede dokumentov, ki jih ni zahteval, pritožiti in zahtevati njihovo posredovanje v pritožbenem postopku.

 

Prosilec v pritožbi ni navedel nobenih argumentov, s katerimi bi oporekal odločitvi zavezanca v delu, v katerem je zavezanec trdil, da ne razpolaga z dokumenti iz 2., 4. in 5. točke zahteve prosilca, zato je IP sledil navedbam zavezanca, da z v tem delu zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP slednje utemeljuje s tem, da je zavezanec prosilcu posredoval tiste dokumente, s katerimi razpolaga in to v celotnem delu, v katerem so ti dokumenti javni, prosilec pa se do tega, da bi naj zavezanec imel tudi druge dokumente, sploh ni opredelil. Ob tem IP pojasnjuje, da so zavezani po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP zavezancu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri zavezancu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca tudi v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu zavezanec dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja zavezanca ter v vprašanje, zakaj ta ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

 

Prosilec je dokument sicer zahteval v obliki vpogleda in v elektronski obliki, zavezanec pa je prosilcu posredoval fotokopijo dokumenta, vendar glede na to, da se prosilec v pritožbi ni pritoževal glede oblike prejetega dokumenta in je predlagal zgolj, da se njegovi pritožbi ugodi in se mu dovoli dostop do zahtevanih dokumentov (pri čemer se ni znova opredelil do druge oblike posredovanja dokumentov), je IP štel, da se prosilec ne pritožuje glede oblike posredovanih dokumentov, ter da ne vztraja pri tem, da mu mora zavezanec namesto kopije omogočiti vpogled in mu posredovati dokument v elektronski obliki. 

 

IP je ugotovil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, zato je na podlagi prvega odstavka 248 člena ZUP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

 

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 


Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka