Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 11.03.2007
Title: Moja naložba pokojninska družba d.d. - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Number: 0900-248/2006/14
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Sustained


Datum: 12.03.2007
Številka: 0900-248/2006/14

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, ZInfP), 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja  (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 24/06– uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Moje naložbe pokojninske družbe d.d., Vita Kraigherja 5/VI, 2000 Maribor, ki jo zastopa predsednik uprave Lojze Grobelnik, zoper molk Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi in zahtevi prosilca se ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku treh dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati fotokopijo svojega dopisa št. 10602-38/2006/5 z dne 12.10.2006.

O B R A Z L O Ž I T E V :

Prosilec je dne 26.10.2006 na organ naslovil vlogo, v kateri ga poziva, da mu v najkrajšem možnem času posreduje stališče glede obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja po ZPIZ-1 in dostopnosti do podatkov o v zavarovanje vključenih delodajalcih. Pri tem prosilec pojasnjuje, da se je v skladu z dopisom organa štev. 10602-38/2006/3 z dne 26.09.2006 na podlagi odgovora organa glede seznama delodajalcev, vključenih v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1, obrnil na izvajalca zavarovanja, od katerega pa je prejel odgovor, da na podlagi stališča organa z dne 12.10.2006, posredovanje podatkov ni mogoče. Upoštevaje navedeno je prosilec organ prosil, naj mu navedeno stališče posreduje v najkrajšem možnem času.

Ker prosilec od organa ni prejel odgovora, je dne 01.12.2006 vložil pritožbo zaradi molka organa.

Pooblaščenec je dne 06.12.2006 organ pozval, naj mu sporoči razloge za zamudo.

Organ je na dopis Pooblaščenca odgovoril z dopisom št. 10602-38/2006-9 z dne 11.12.2006, v katerem pojasnjuje, da je prosilec na organ dne 11.09.2006 naslovil prošnjo za pridobitev seznama delodajalcev, ki so v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 109/2006 – UPB 4, v nadaljevanju ZPIZ-1) dolžni vplačevati za svoje zaposlene prispevke v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V odgovoru dne 26.09.2006 je organ prosilcu pojasnil, da je organ, v skladu s 3. odst. 280. čl. ZPIZ-1, dolžan voditi samo seznam delovnih mest, na katerih se zavarovanci vključijo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje zaradi težavnosti ali škodljivosti dela, ne pa tudi seznama delodajalcev, ki v ta sklad dejansko vplačujejo prispevke za svoje zaposlene. V skladu z drugo alinejo 4. odst. 285. čl. ZPIZ-1 je evidenco zavezancev za plačilo prispevkov obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja dolžan voditi upravljavec sklada. Organ ni dolžan voditi in tudi ne vodi evidence zavezancev za plačilo prispevkov v sklad, lahko pa zaradi varstva pravic in interesov zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja zahteva posredovanje informacij o zavezancih za plačilo prispevkov. V zvezi z navedenim organ meni, da prošnji prosilca ne more ugoditi, saj se prošnja nanaša na posredovanje informacij, s katerimi organ ne razpolaga.

Pooblaščenec je dne 14.12.2006 organ ponovno pozval k obrazložitvi, zakaj prosilcu ni omogočil dostopa do zahtevanih dokumentov, saj iz njegovega odgovora z dne 11.12.2006 to ni bilo razvidno. Prosilec je namreč zahteval dokumente, iz katerih izhaja stališče organa o dostopnosti podatkov o delodajalcih, ki so vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in sicer dopis, ki ga je organ posredoval Kapitalski družbi, d.d. dne 12.10.2006 in ne samega seznama delodajalcev, ki vplačujejo prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za svoje zaposlene.

Organ se je odzval z dopisom št. 10602-38/2006 z dne 18.12.2006, v katerem je Pooblaščencu ponovno pojasnil, da je dne 12.10.2006 Kapitalski družbi poslal odgovor, v katerem pojasnjuje, da je Kapitalska družba v svojem dopisu jasno navedla razloge, zakaj posredovanje omenjenih podatkov prosilcu v tem primeru ni mogoče. Prav tako je pojasnil, da odgovor, ki je bil prosilcu poslan s strani organa, ne pomeni dejanskega napotila organa na Kapitalsko družbo d.d., saj imajo tako fizične kot pravne osebe vedno možnost, da se s prošnjami za pojasnila obračajo na subjekte, v katerih pristojnosti je zadevna problematika. Organ obenem še dodaja, da ne razpolaga z evidenco delodajalcev, ki bi bili dolžni svoje delavce obvezno dodatno pokojninsko zavarovati ter z evidenco zavarovancev obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, zato zahtevi prosilca ne more ugoditi.

Pooblaščenec je organ, z dopisom št. 0900-324/2006/15 z dne 16.02.2007 pozval, naj mu na podlagi 2. odstavka 255. čl. ZUP zaradi odločanja o zavrnitvi dostopa do informacij javnega značaja posreduje dokument, ki ga zahteva prosilec, to je dopis organa Kapitalski družbi, d.d. z dne 12.10.2006.

Organ je Pooblaščencu dne 21.02.2007 posredoval dokument št. 10602-38/2006/5 z dne 12.10.2006, iz katerega izhaja, da gre za dopis, ki ga je organ dne 12.10.2006 poslal Kapitalski družbi, d.d.
  
Pritožba je utemeljena.

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. čl. Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odst. 5. čl. ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za takšno informacijo, pa se dostop zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ lahko zavrne.

Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja  informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o informaciji javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Organ je, na podlagi 2. odstavka 14. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDU-1), državni organ, ki je ustanovljen za opravljanje upravnih nalog. Po 28. čl. ZDU-1 organ opravlja naloge na področjih delovnih razmerij in pravic iz dela, zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, družine, socialnih zadev, invalidskega varstva, vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja ter vojnih grobišč. Iz navedenega izhaja, da organ sodi v krog državnih organov, ki jih kot zavezance določa 1. odst. 1. čl. ZDIJZ, zahteva prosilca pa se nanaša na dokument, ki sodi v delovno področje organa, saj prosilec zahteva konkreten dokument, ki ga je organ posredoval Kapitalski družbi d.d. v zvezi s stališčem glede posredovanja podatkov iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pooblaščenec obenem ugotavlja, da je prosilec od organa zahteval informacijo, ki se nahaja v obliki pisnega dokumenta, s katerimi organ razpolaga, saj je organ dopis št. 10602-38/2006/5 dne 21.02.2007 posredoval Pooblaščencu.

Upoštevajoč navedeno je treba zaključiti, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja obstaja, saj so izpolnjeni vsi pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Dokument,  ki ga zahteva prosilec, namreč obstaja, organ z njim razpolaga, obenem pa tudi izvira iz delovnega področja organa.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ je zavezanec po ZDIJZ in da informacija javnega značaja, ki jo zahteva prosilec obstaja, je v nadaljevanju presojal le še, ali je v konkretnem primeru morebiti podana kakšna izmed izjem od prostega dostopa do zahtevane informacije iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Po pregledu dokumenta, ki ga zahteva prosilec, to je dopisa št. 10602-38/2006/5 z dne 12.10.2006, je Pooblaščenec ugotovil, da ni podana nobena izmed izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko omeji.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilcu dolžan posredovati fotokopijo dopisa št. 10602-38/2006/5 z dne 12.10.2006.

Pooblaščenec je po pritožbi prosilca, na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP, zadevo rešil po dokumentih ter odločil sam tako, kot je navedeno v izreku odločbe. Organ je dolžan zagotoviti dostop do informacij javnega značaja, in sicer je prosilcu v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe dolžan posredovati zahtevano informacijo, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Pravnomočnost bo nastopila v skladu s 1. odst. 225. čl. ZUP takrat, ko se ta odločba ne bo več mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pa je 30 dni). Ker se molk organa v skladu s 4. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za ugoditev zahtevi, to pomeni, da je pritožba zaradi molka utemeljena; obenem pa so iz obrazložitve te odločbe razvidni razlogi, zaradi katerih je potrebno ugoditi zahtevi prosilca.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka