Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 29.03.2017
Title: Menard, poslovno svetovanje in trgovina, d.o.o. - Elektrogospodarstvo Slovenije d.o.o.
Number: 0902-1/2017
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Refused


POVZETEK:

Zavezanec je s pisnim odgovorom zavrnil prosilcu dostop do Pogodbe o prenosu terjatev, s katero se izterjava do javnega odvisnega podjetja Rudnik in termoelektrarna Ugljevik oziroma do njegovih pravnih naslednikov prenese na družbo HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE, d.o.o., in sicer na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper zavrnilni odgovor zavezanca vložil pritožbo, o kateri je odločil IP v pritožbenem postopku. IP je ugotovil, da zahtevani podatki ne predstavljajo informacij iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom, saj gre za podatke o terjatvah, terjatve pa predstavljajo finančno premoženje zavezanca.  Ker je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da predmet zahteve niso podatki, ki predstavljajo informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, je zahtevo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-1/2017/3

Datum: 29. 3. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi družbe MENARD, poslovno svetovanje in trgovina, d.o.o., Šlandrova ulica 4, 1231 Ljubljana – Črnuče, ki jo zastopa direktor Louis Marie Robert Felix Menard (v nadaljevanju: prosilec) z dne 22. 2. 2017, zoper pisni odgovor družbe ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE – razvoj in inženiring d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, ki jo zastopa Viljem Pozeb (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 6. 2. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 22. 2. 2017 zoper pisni odgovor družbe ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE – razvoj in inženiring d.o.o. z dne 6. 2. 2017, se zavrne.
  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

 

Prosilec je zahteval fotokopijo »Pogodbe o prenosu terjatev, s katero se izterjava do javnega odvisnega podjetja Rudnik in termoelektrarna Ugljevik (v nadaljevanju: RTE Ugljevik) oziroma do njegovih pravnih naslednikov prenese na družbo HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE, d.o.o.« (v nadaljevanju: Pogodba o prenosu terjatve). Po navedbah prosilca izhaja iz javno dostopnih podatkov, da je Vlada 4. 7. 2009 na 30. seji potrdila besedilo Pogodbe o prenosu terjatev, to tripartitno pogodbo pa so sklenili družba HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE d.o.o. (v nadaljevanju: HSE d.o.o.), zavezanec in Vlada Republike Slovenije. Gre za terjatve, ki naj bi nastale v času samoupravnega sporazuma o naložbah v druge republike SFRJ. Navaja tudi, da je zavezanec po določbah ZDIJZ zavezan kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, in kot tak je zavezan za posredovanje javnih informacij po 4.a členu ZDIJZ oziroma 1. alineji prvega odstavka tega člena. Po mnenju prosilca predstavlja predmetna pogodba informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca, je tripartitna pogodba in kot taka predstavlja večstranski pravni posel kot druge pogodbe, pri čemer je prenos terjatev zakonsko definiran pravni posel, ki ga ureja 417. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 64/16 – Odl. US). Skladno z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15; v nadaljevanju: ZSPDSLS) obsega stvarno premoženje nepremično in premično premoženje. V slovenski sodni praksi (npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 121/2015 z dne 25. 3. 2015) in praksi Evropskega sodišča za človekove pravice ni sporno, da terjatve predstavljajo stvarno premoženje oziroma ustrezajo pojmu premičnega stvarnega premoženja. Predmetna pogodba je tudi sicer neizogibno povezana z nepremičnim premoženjem, ker gre za terjatve, ki so nastale zaradi vlaganja v izgradnjo RTE Ugljevik. Na podlagi Samoupravnega sporazuma naj bi Republika Slovenija postala 1/3 lastnik tega subjekta in pripadajočih objektov, kar izhaja iz Letnega poročila zavezanca za leto 2006. Poudarja, da ni pravno relevantno, ali je bil prenos upravljanja terjatev izveden odplačno ali neodplačno. Upravno sodišče je v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 zavzelo stališče, da je treba pojem pravnih poslov, ki se nanašajo na upravljanje in razpolaganje z javnimi sredstvi razlagati tako, da vključuje vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem, tudi spremembo ali pretvorbo premoženja iz ene oblike v drugo. Obveznost razkritja izhaja tudi iz 6.a člena ZDIJZ, prav tako je tudi IP večkrat zavzel stališče, da morajo subjekti pod prevladujočim vplivom razkriti pogodbe, ki ji sklepajo (npr. odločbe št. 021/20/2007/10 in št. 021-12/2005/10 ter št. 0902-19/2016/6). Iz previdnosti prosilec še dodaja, da morebitni arbitražni postopki, ki potekajo v zvezi s terjatvami zavezanca do RTE Ugljevik, ne morejo vplivati na razkritje zahtevanih informacij, pa tudi sicer se določba 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nanaša na sodne postopke, kar pomeni, da izjeme ni mogoče uporabiti za arbitražne postopke (odločba IP št. 090-230/2013/14).

 

Zavezanec je prosilcu posredoval v zvezi z zahtevo odgovor z dne 6. 2. 2017, s katerim je dostop do zahtevane informacije zavrnil, na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po njegovih navedbah je predmetna pogodba sestavljena zaradi pravdnih, arbitražnih ali drugih postopkov, povezanih z izterjavo iz naslova vlaganj v RTE Ugljevik. Zavezanec je namreč v zvezi s terjatvami sprožil pravdni postopek, kasneje pa tudi arbitražni postopek, zato bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi relevantnega arbitražnega sporazuma. Glede sklicevanja prosilca na odločbo IP št. 090-230/2013/14 navaja, da se odločitev IP v tej zadevi nanaša na popolnoma drugačne okoliščine in zato uporaba argumentov proti možnosti uporabe te izjeme ni dopustna v tem primeru. Razlaga zavezanca v 4. točki zahteve je preozka in ne zasleduje namena predmetne izjeme, in to je zagotoviti pravico do pravičnega nepristranskega sojenja in nemotenega poteka postopka kot tudi varovanje pravic strank do obrambe svojih interesov brez zunanjih vplivov. Po mnenju zavezanca zahtevani dokument ne predstavlja:

-       podatkov, pri katerih bi bil javni interes razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa zavezanca (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ);

-       podatkov o porabi javnih sredstev (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ);

-       osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ).

Z dostopom do zahtevanega dokumenta se prav tako ne bi povečala transparentnost nad porabo sredstev zavezanca (drugi odstavek 6.a člena ZDIJZ)

 

Prosilec je zoper navedeno odločitev vložil pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb upravnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Po navedbah prosilca je zavezanec po ZDIJZ zavezan kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1.a členu, zahtevana pogodba pa predstavlja javno informacijo v smislu 4.a člena ZDIJZ. Razkritje Pogodbe o prenosu terjatve je po njegovem mnenju ključnega pomena za zagotovitev nadzora nad porabo javnih sredstev, upravljanjem z državnim premoženjem in zagotavljanje transparentnosti. Gre za pravne vrednote, ki so jih družbe v lasti države, na podlagi določil Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljevanju: ZSDH-1) in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, dolžne spoštovati. Pogodba o prenosu terjatev predstavlja po mnenju prosilca informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca. Gre za pravni posel, ki ga ureja 417. člen OZ, vsebinsko pa ustreza tudi mandatni pogodbi. Skladno z ZSPDSLS obsega stvarno premoženje premično in nepremično premoženje, v slovenski sodni praksi in praksi Evropskega sodišča za človekove pravice pa ni sporno, da terjatev ustreza pojmu premičnega stvarnega premoženja, kar je potrdilo tudi Ministrstvo za javno upravo (spletna stran ministrstva: Ravnanje s stvarnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje stvarnega premoženja, premičnin in nepremičnin). Sicer je pa predmetna pogodba neizogibno povezana tudi z nepremičnim premoženjem, saj gre za terjatve, ki so nastale zaradi vlaganj v izgradnjo RTE Ugljevik. Iz Letnega poročila zavezanca za leto 2006 izhaja, da poskuša uveljaviti 1/3 lastništva RTE Ugljevik in ne samo poplačilo terjatev. Poudarja, da ni pravno relevantno, ali je bil prenos terjatev na HSE izveden odplačno ali neodplačno (sodba Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016). Pogodba o prenosu terjatev torej predstavlja informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na upravljanje s stvarnim premoženjem. Ob tem še navaja, da je IP v odločbi št. 0902-19/2016/6 že odločil, da zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja prav pri zavezancu. V zvezi z izjemo po ZDIJZ, na katero se sklicuje zavezanec, prosilec navaja, da se izjema nanaša samo na sodne postopke in da te izjeme ni mogoče uporabiti za arbitražne postopke, kar izhaja tudi iz odločbe IP št. 090-230/2013/14 z dne 28. 4. 2014 in sodbe Upravnega sodišča št. II U 188/2014-8 z dne 10. 7. 2015). Dikcija 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je pomensko jasna in ne dopušča nobenega dvoma ali ekstenzivne razlage. Velja za sodne postopke in ne za druge postopke, ki imajo značilnosti alternativnega reševanja sporov. Ob tem prosilec navaja, da je obrazložitev zavrnilnega odgovora nerazumljiva, saj zavezanec ni niti pojasnil, na kateri arbitražni postopek, ki je v teku, se sklicuje, niti kako bi razkritje predmetne pogodbe ogrozilo izvedbo tega postopka. Pomanjkljiva obrazložitev dejansko preprečuje opredelitev do zavrnilnega odgovora in kot taka pomeni kršitev ustavno zagotovljene pravice do pritožbe. Navaja tudi, da iz ustaljene prakse IP izhaja, da mora zavezanec navesti konkretne razloge, ki utemeljujejo eno izmed izjem po ZDIJZ (odločba IP št. 090-168/2015 z dne 7. 9. 2015). V konkretnem primeru ni izpolnjen že prvi pogoj, ker arbitražnega postopka ni mogoče enačiti s sodnim, prav tako je glede škodnega testa dokazno breme na zavezancu, zavezanec pa ni navedel, katera dejanja v pavšalno omenjenem arbitražnem postopku bi ogrozila razkritje zahtevane pogodbe. Tudi Upravno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da velja predpostavka, da javni interes po zagotavljanju javnosti, odprtosti in čim večji obveščenosti javnosti pretehta izjemo, če zavezanec ne izpolni svojega dokaznega bremena in pavšalno navaja, da je izpolnjena izjema sodnih postopkov (sodba št. U 2423/2007 z dne 12. 5. 2010 in U 1976/2008-26 z dne 26. 5. 2010). Tudi če bi zavezanec izvedel škodni test, razkritje zahtevane pogodbe ne more vplivati na izvedbo arbitražnega postopka. Skladno z ustaljeno prakso IP in Upravnega sodišča izjema sodnih postopkov ni namenjena varstvu pravnih ali ekonomskih interesov ene izmed strank postopka (prim. odločba IP št. 090-168/2015 z dne 7. 9. 2015). Drugačna razlaga je nesprejemljiva, saj bi lahko sicer vsi dokumenti potencialno sodili pod to izjemo. Zahtevana pogodba ni bila pripravljena zaradi konkretnega arbitražnega postopka, ampak zaradi splošnega upravljanja in izterjave terjatev. Pogodba o prenosu terjatev ne more ogroziti niti pravnih koristi zavezanca, saj nima dokazne vrednosti, ki bi lahko kakorkoli vplivala na meritorno odločitev arbitražnega tribunala. Tudi v odločbi št. 0902-19/2016/6 je IP poudaril, da izjema sodnih postopkov v primeru Pogodbe o prenosu terjatev ni uporabljiva. Glede navedbe zavezanca, da v konkretnem primeru ne gre za podatke, pri katerih bi bil javni interes glede razkritja močnejši od interesa zavezanca za omejitev dostopa, o javni porabi sredstev, sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ali s katerimi bi se povečala transparentnost nad porabo sredstev zavezanca, pa prosilec navaja, kot sledi. Tudi če bi IP v konkretnem primeru štel, da je treba uporabiti izjemo sodnih postopkov, je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Zahtevana pogodba se nanaša na porabo javnih sredstev. Gre za nezanemarljivo vsoto državnih sredstev, ki že sama terja skrben nadzor javnosti nad učinkovitostjo upravljanja terjatev, pri čemer je trenutno vsak nadzor nad ravnanjem strank tripartitne pogodbe onemogočen, ker besedilo pogodbe ni javno dostopno. Izterjava teh sredstev tako predstavlja njihovo porabo oziroma njihovo spremembo iz ene v drugo obliko premoženja (sodba Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016). IP je v odločbi št. 090-25/2016 z dne 18. 4. 2016 pojasnil, da upravljanje kapitalskih naložb (kar so tudi terjatve) predstavlja izjemno pomembno javno funkcijo, zato je v javnem interesu, da se razkrijejo razlogi, utemeljitve, način in okoliščine, ki so vezani na upravljanje. Prosilec še navaja, da je razkritje pogodbe potrebno tudi zato, da bo javnost ugotovila, če je obstoj zavezanca sploh potreben, glede na to, da zavezanec svoj statusnopravni obstoj utemeljuje zgolj z obstojem terjatev do RTE Ugljevik, terjatve pa so bile prenesene v upravljanje HSE d.o.o.. Ob tem prosilec še navaja, da je zahtevana pogodba v nasprotju z določbami ZSDH-1, saj je SDH tisti, ki je pristojen za upravljanje vseh naložb Republike Slovenije. Iz navedenega po mnenju prosilca izhaja, da bo razkritje zahtevane pogodbe pripomoglo k javni razpravi in omogočilo učinkovit nadzor nad upravljanjem državnega premoženja. Prav zagotavljanje informirane javne razprave je temeljni postulat odprtega dostopa do informacij, ki narekuje razkritje v splošnem javnem interesu. To velja še toliko bolj, ker terjatev do RTE Ugljevik spadajo v okvir sukcesijskih vprašanj, ki so nastala po razpadu držav bivše Jugoslavije. Pavšalne navedbe zavezanca tako ne vzdržijo. Na svetovnem spletu je javno objavljena pogodba o zagotavljanju odvetniških storitev, ki jo je HSE d.o.o., kot upravljavec terjatev zavezanca, sklenil s srbsko odvetniško družbo, iz katere izhaja, da bo odvetniška družba zagotavljala storitve v arbitražnem postopku. Navedeno pomeni, da ima pogodba tudi neposredne posledice za državna sredstva Republike Slovenije, saj HSE d.o.o. in zavezanec najemata tuje pravne strokovnjake, pri tem pa ni mogoče ugotoviti, ali ravnata skladno s pooblastili po pogodbi. Zavezanec bi torej moral zahtevane podatke razkriti že na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, brez sklicevanja na izjemo. Najmanj pa bi moral razkriti osnovne podatke po drugem odstavku 6.a člena ZDIJZ, in sicer pogodbeno vrednost in višino posameznih izplačil po pogodbi, datum in trajanje pogodbe ter morebitne enake podatke iz aneksa.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovor zavezanca z dne 6. 2. 2017 v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ obravnaval kot zavrnilno odločbo.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odgovor zavezanca, s katerim mu je bil zavrnjen dostop do zahtevane pogodbe, v celoti.

 

IP nadalje ugotavlja, da je družba ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE – razvoj in inženiring d.o.o. (v nadaljevanju: EGS-RI d.o.o.) vpisana v register zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga v skladu z ZDIJZ vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES), in sicer je vpisana kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava, na podlagi druge alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ. Iz registra izhaja tudi, da je 100% imetnik deleža Republika Slovenija.

 

Nadalje iz javno dostopnega notarskega zapisa št. SV 800/2007 z dne 23. 7. 2007 na spletni strani AJPES izhaja, da je Vlada 29. 6. 2007 izdala Uredbo o prenehanju veljavnosti Uredbe o preoblikovanju podjetij Elektrogospodarstva v javna podjetja (Uradni list RS, št. 57/07), in ker družba JAVNO PODJETJE ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE razvoj in inženiring d. d., ni več izpolnjevala pogojev za javno podjetje, saj ni več opravljala javne gospodarske službe, določene z zakonom ali na podlagi neposredno podeljene koncesije, se je morala organizirati kot »navadna« gospodarska družba. Glavni namen preoblikovanja je bila racionalizacija poslovanja v smislu zmanjšanja stroškov poslovanja. Iz 1. člena Akta o ustanovitvi družbe ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE – razvoj in inženiring d.o.o. tako izhaja, da je Republika Slovenija edini družbenik in ustanovitelj družbe z omejeno odgovornostjo in da je družba univerzalni pravni naslednik družbe JAVNO PODJETJE ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE razvoj in inženiring d. d..

 

IP tako ugotavlja, da je družba EGS-RI d.o.o. zavezana po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom), kar v obravnavanem primeru niti ni sporno. V obravnavanem primeru nadalje ni sporno, da se zahtevani dokument nanaša na terjatev zavezanca in da zavezanec z zahtevanim dokumentom razpolaga v materializirani obliki. Sporno v obravnavanem primeru je, ali zahtevana pogodba predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, torej ali so zahtevani podatki informacije javnega značaja, ki jih je zavezanec kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom dolžan posredovati prosilcu.

 

Informacija javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom je na podlagi določb prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.”.

 

Določba 4. člena ZDIJZ torej določa »informacije javnega značaja« na splošno, določba 4.a člena ZDIJZ pa definira ta pojem za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, kamor sodi tudi zavezanec, precej ožje. V obravnavanem primeru je tako potrebno primarno ugotoviti, ali zahtevana Pogodba o prenosu terjatev, s katero je bila prenesena izterjava terjatev zavezanca do RTE Ugljevik na družbo HSE d.o.o., predstavlja informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Glede na to, da se po mnenju prosilca zahtevana pogodba uvršča med informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem, se IP najprej opredeljuje do teh navedb.

 

Kot izhaja iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (v nadaljevanju: Predlog zakona), katerega besedilo je določila Vlada Republike Slovenije na 27. redni seji 3. 10. 2013, pomenijo termini, ki se nanašajo na ravnanja s stvarnim premoženjem (pridobivanje, upravljanje in razpolaganje), smiselno enako, kot so opredeljeni v Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ZSPDSLS. Stvarno premoženje so nepremičnine in premičnine (prva točka 3. člena ZSPDSLS). Ravnanje s stvarnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja, in sicer pomeni

-       pridobivanje stvarnega premoženja vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem premoženju na državo, samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega prava (tretja točka 3. člena ZSPDSLS);

-       razpolaganje s stvarnim premoženjem vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo, zlasti pa to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve stvarnega premoženja ter vlaganje stvarnih vložkov v pravne osebe zasebnega in javnega prava (četrta točka 3. člena ZSPDSLS);

-       upravljanje stvarnega premoženja pa zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost; investicijsko vzdrževanje; pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa; oddajanje v najem; obremenjevanje s stvarnimi pravicami; dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno (peta točka 3. člena ZSPDSLS).

 

Ko gre za posle, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, je torej potrebno upoštevati predmetne določbe ZSPDSLS. Iz teh določb izhaja, da zahtevana Pogodba o prenosu terjatev ne spada pod informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca. Slednje izhaja tudi iz določb Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16; v nadaljevanju: Uredba), pri čemer IP izpostavlja naslednje določbe:

-       8. člen, na podlagi katerega zajema načrt pridobivanja nepremičnega premoženja tudi podatke o vrsti nepremičnine, ki je lahko zemljišče, stavba, del stavbe ali zemljišče s stavbo;

-       12. člen, na podlagi katerega zajema načrt pridobivanja premičnega premoženja tudi podatke o vrsti premičnega premoženja, pri čemer se ta razvrsti na motorna vozila, informacijsko opremo in drugo premično premoženje;

-       23. člen, ki določa predmet in obseg stvarnega premoženja, in v skladu s katerim morajo biti v pravnih poslih v zvezi z ravnanjem z nepremičnim premoženjem označene nepremičnine med drugim s podatki o obremenjenosti s stvarnimi ali obligacijskimi pravicami in njihovem trajanju, pa tudi s podatki, ki omogočajo njeno identifikacijo, premičnine pa morajo biti v pravnih poslih opredeljene med drugim tudi z inventarno številko in tehničnimi podatki.

 

Iz navedenih določb ZSPDSLS in Uredbe tako nedvomno izhaja, da terjatev ne predstavlja stvarnega premoženja zavezanca oziroma ne ustreza pojmu premičnega stvarnega premoženja zavezanca, kot to navaja prosilec. Terjatve npr. ni mogoče v pravnih poslih opredeliti z inventarno številko in tehničnimi podatki. IP je v obravnavanem primeru ugotovil, da terjatev predstavlja finančno premoženje zavezanca, kar IP utemeljuje v nadaljevanju.

 

Glede opredelitve finančnega premoženja države in občin je treba upoštevati Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617). Ta zakon v prvem odstavku 67. člena določa kot finančno premoženje države in občin denarna sredstva, terjatve, dolžniške vrednostne papirje ter delnice in deleže na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe, kot stvarno premoženje pa opredeljuje premičnine in nepremičnine. V obravnavanem primeru tako ni dvoma, da se pogodba nanaša na terjatve, terjatve pa sodijo pod finančno premoženje. Tudi iz Uredbe o prodaji in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem (Uradni list RS, št. 123/03, 140/06, 95/07, 55/09 – Odl. US in 38/10 – ZUKN), ki ureja postopek in način prodaje in drugih oblik razpolaganja s finančnim premoženjem države oziroma občin, izhaja, da so  finančno premoženje terjatve, dolžniški vrednostni papirji in kapitalske naložbe (prva točka 5. člena).

 

Upoštevaje navedeno IP nedvomno ugotavlja, da zahtevani podatki ne predstavljajo informacij iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, saj gre za podatke o terjatvah, torej za podatke o finančnem premoženju zavezanca. IP je tako ugotovil, da zahtevana pogodba ne predstavlja informacije po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, kar pomeni, da ne predstavlja informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca, kot to meni prosilec, in prav tako ne predstavlja informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Kot že navedeno, gre za podatke o terjatvah, ki štejejo kot finančno premoženje, in ti podatki v skladu s 4. a členom ZDIJZ ne predstavljajo informacij javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom.

 

Prosilec se med drugim pri opredelitvi pojma premičnega stvarnega premoženja sklicuje tudi na slovensko sodno prakso in navaja sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki se nanaša na zadevo s področja stečajnega prava. V zvezi s tem IP poudarja, da v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – Odl. US, 38/16 – Odl. US in 63/16 – ZD-C). Določbe, ki jih je potrebno upoštevati, je IP navedel že predhodno, zato se v izogib ponavljanju sklicuje na predhodne utemeljitve, na podlagi katerih je ugotoviti, da predstavljajo terjatve finančno in ne stvarno premoženje zavezanca.

 

Glede sklicevanja prosilca na različne odločbe IP, v katerih je IP po mnenju prosilca zavzel stališče, da morajo poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom razkriti pogodbe, ki jih sklepajo, pa IP navaja, da pri vseh citiranih odločitvah zavezanec po ZDIJZ ni bil poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, kot je v konkretnem primeru. V vsakem posameznem primeru je potrebno primarno ugotoviti, ali je zavezan subjekt »organ« po 1. členu ZDIJZ ali »poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava« po 1.a členu ZDIJZ. Od tega je odvisna presoja, v kakšnem obsegu je subjekt zavezan za posredovanje informacij javnega značaja. Kot že navedeno, definicija informacije javnega značaja za organe po 4. členu ZDIJZ ni enaka definiciji informacije javnega značaja poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom po 4.a členu ZDIJZ.

 

V zvezi z navedbo prosilca, da je IP že v odločbi št. 0902-19/2016/6 odločil, da zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, pa IP navaja, da to ne drži. Iz predmetne odločbe izrecno izhaja, da pri zahtevani pogodbi ne gre za informacijo javnega značaja, ker se pravni posel nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem drugega subjekta, pri čemer je IP v navedeni zadevi izrecno navedel, da se ne spušča v ugotavljanje, ali terjatev predstavlja stvarno premoženje. IP tako poudarja, da je v navedenem primeru ugotovil, da zahtevana terjatev, ki je bila predmet presoje pritožbenega postopka, ne sodi v premoženje zavezanca in tako ne predstavlja informacije javnega značaja.

 

Ker se zavezanec in prosilec opredeljujeta tudi do določb drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter prvega in drugega odstavka 6.a člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje tudi do teh navedb. Te določbe ZDIJZ se nanašajo na izjeme in t.i. izjeme od izjem v primeru informacij javnega značaja, kar pomeni, da morajo biti najprej izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja in če so ti izpolnjeni, šele sledi presoja izjem. Kot že navedeno, je IP v konkretnem primeru ugotovil, da predmet zahteve niso podatki, ki predstavljajo informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, zato se do izjem in izjem od izjem ne opredeljuje podrobneje. Navedeno se nanaša tudi na vprašanje obstoja prevladujočega interesa javnosti za razkritje po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ. To vprašanje se namreč postavi šele v primeru, če se ugotovi, da gre za informacije javnega značaja in da glede njihovega razkritja obstaja zakonska izjema, ti pogoji pa v konkretnem primeru niso izpolnjeni.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna, ampak obrazložena z napačnimi razlogi, zato je pritožbo zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka