Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 16.03.2007
Title: Mekina Borut, novinar časnika Večer zoper Fakulteto za podiplomske državne in evropske študije
Number: 0900-14/2007/6
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?, Mediji
Status: Refused


Datum: 16.03.2007
Številka: 0900-14/2007/6

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 9. odst. 45. čl. Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 69/2006, v nadaljevanju ZMed), 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 6. odstavka 22. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Boruta Mekine, novinarja časopisne družbe Večer d.d., dopisništvo Ljubljana, Cankarjeva 1, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 17.01.2007, zoper Fakulteto za podiplomske državne in evropske študije, Predoslje 39, 4000 Kranj (v nadaljevanju fakulteta), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 
O D L O Č B O:


Pritožba zoper molk fakultete in zahteva prosilca se kot neutemeljeni zavrneta.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 08.01.2007 na fakulteto naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja v skladu s 45. členom Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed), in sicer je zahteval naslednje informacije:
1. poimenski seznam izplačil avtorskih honorarjev profesorjem za predavanja in za delo z izrednimi študenti na diplomskem in/ali podiplomskem študiju v letu 2006. Želel je, da mu fakulteta posreduje 10 najvišjih izplačil avtorskih honorarjev za delo na izrednem študiju (ti zneski pa naj, poleg honorarjev za predavanja, vključujejo tudi ostala plačila za delo z izrednimi študenti, kot je mentorstvo pri diplomskih, seminarskih in drugih nalogah).
2. kolikšen del odhodkov so leta 2005 predstavljali avtorski honorarji in kakšna je bila skupna vrednost izplačil.

Prosilec je želel odgovor v pisni obliki.

Ker prosilec od fakultete ni prejel odgovora, je na Pooblaščenca dne 17.01.2007 naslovil pritožbo zaradi molka organa.

Pooblaščenec je z dopisom št. 0900-14/2007 z dne 14.02.2007 fakulteto pozval, naj mu sporoči, zakaj o zahtevi prosilca ni odločila v zakonsko določenem roku. Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da je potrebno 2. tč. prosilčeve zahteve obravnavati po ZMed, saj prosilec v njej zahteva odgovor na vprašanje, v 1. tč. zahteve pa prosilec od fakultete zahteva dostop do konkretnih dokumentov, zato je treba ta del njegove zahteve obravnavati po ZDIJZ.

Na poziv Pooblaščenca je fakulteta odgovorila z dopisom z dne 19.02.2007, v katerem najprej pojasnjuje, da podatki, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo osebne podatke po ZVOP-1, po katerem je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen (6.čl.). Po 10. členu ZVOP-1 pa gre za osebne podatke v zasebnem sektorju, ki se lahko obdelujejo, če to določa zakon ali je dana osebna privolitev. Po mnenju fakultete za zahtevo prosilca ni podan nobeden od navedenih pogojev, ker je fakulteta pravna oseba zasebnega prava, ki ne izvaja koncesionirane javne službe po Zakonu o visokem šolstvu. Fakulteta ni visokošolski zavod, ki bi izvajal nacionalni program visokega šolstva, niti ga ne izvaja na podlagi siceršnjega financiranja nacionalnega programa iz javnih sredstev. Fakulteta prav tako ne prejema nikakršnih drugih javnih oz. proračunskih sredstev, zato pri izplačanih honorarjih ne gre za porabo javnih sredstev. Informacije, ki izvirajo iz zasebne dejavnosti, niso informacije javnega značaja. ZDIJZ je opredelil informacijo javnega značaja tako, da omogoča dostop do vseh informacij, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev (fakulteta jih ne prejema), ali podatke, povezane z opravljanjem  javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Po mnenju fakultete je zahteva prosilca v nasprotju s temi pogoji. Fakulteta je na podlagi Zakona o visokem šolstvu in podzakonskih predpisih dolžna sporočati samo podatke o doseženih diplomah magistrov. Fakulteta je kot samostojni visokošolski zavod po Zakonu o visokem šolstvu z akreditacijo svojih programov pridobila javno verifikacijo (licenco) diplome, ne pa javne službe. V nasprotju z drugimi fakultetami nima oblastne pristojnosti odločanja o upravnih stvareh, ker nima javnega pooblastila, zato tudi ni organ v smislu 5. čl. ZUP, ki bi izdajal posamične oblastne akte – odločbe o zavrnitvi zahtevkov prosilcev. Po 5. členu ZUP je namreč organ organ državne uprave ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi. Fakulteta navaja, da je  tak zakon na njenem področju Zakon o visokem šolstvu, ki pa osebam zasebnega prava ne omogoča podeljevanje javnih pooblastil za odločanje o upravni zadevi. Obenem fakulteta meni, da posredovanje zahtevanih podatkov ni mogoče razglasiti za »drugo javnopravno zadevo«, saj ga, niti po Zakonu o visokem šolstvu niti po ZDIJZ, ni mogoče opredeliti za upravno zadevo v smislu 2. čl. ZUP niti v smislu njene najbolj ohlapne definicije. V konkretnem primeru namreč ni podano nasprotje med zasebno in javno koristjo, ker gre za zasebni študij zasebnih plačnikov, pri katerem niso uporabljena nobena javna sredstva. Fakulteta še dodaja, da ker po vsem navedenem ni organ, ki bi imel pooblastilo za izdajanje upravnih odločb, tudi ni moglo priti do molka organa, Pooblaščenec pa sploh ni pristojen za odločanje v tej zadevi.

Pritožba ni utemeljena.

Upoštevaje dejstvo, da se fakulteta v svojem odgovoru z dne 19.02.2007 sklicuje na dejstvo, da ni organ v smislu 1. člena ZDIJZ in s tem zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, se bo Pooblaščenec v nadaljevanju najprej opredelil do tega vprašanja.

Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.

Po 9. čl. Zakona o visokem šolstvu (Ur.l. RS, št. 119/2006 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZViS) lahko visokošolski zavod oziroma drug zavod – članico univerzeustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe. Za opravljanje javne službe v visokem šolstvu ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge javne zavode – članice univerze Republika Slovenija. 15. čl. ZVis določa, da akt o ustanovitvi javnega visokošolskega zavoda in drugega zavoda – članice univerze sprejme Državni zbor Republike Slovenije.

Upoštevaje 45. in 46. čl. ZViS se izvajanje javne službe v visokem šolstvu določi z nacionalnim programom visokega šolstva, ki ga sprejme Državni zbor, izvajajo pa ga javni visokošolski zavodi, drugi zavodi – članice univerz, skupnost študentov in študentski domovi. Nacionalni program visokega šolstva lahko izvajajo tudi drugi visokošolski zavodi, ki jim je podeljena koncesija.

14. čl. ZViS določa, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za ustanovitev visokošolskega zavoda. Med drugim si mora ustanovitelj zavoda pred sprejemom akta o ustanovitvi pri Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo pridobiti strokovno mnenje o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma preoblikovanje visokošolskega zavoda (akreditacija visokošolskega zavoda), Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo pa mora najmanj vsakih sedem let po uradni dolžnosti ponovno preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za opravljanje dejavnosti, za katere je bil visokošolski zavod ustanovljen (ponovna akreditacija visokošolskega zavoda). Za izvajanje javno veljavnih (akreditiranih) študijskih programov mora senat samostojnega visokošolskega zavoda k študijskemu programu pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, ki mora najmanj vsakih sedem let po uradni dolžnosti odločiti o podaljšanju ali odvzemu soglasja k študijskemu programu.

V zvezi z navedenim Pooblaščenec poudarja razliko med opravljanjem javne službe v visokem šolstvu na podlagi podeljene koncesije v smislu 46. čl. ZViS in izdajo soglasja k ustanovitvi visokošolskega zavoda ter soglasja k izvajanju javno veljavnega študijskega programa, kot ju določa 14. čl. ZViS.

Pooblaščenec  tako ugotavlja, da fakulteta ni javni visokošolski zavod in da ne opravlja javne službe v visokem šolstvu na podlagi podeljene koncesije, ampak se v celoti financira iz plačil šolnin in drugih zasebnih virov. Gre za samostojni in zasebni visokošolski zavod, katerega ustanovitelja sta zasebni Zavod za pravno svetovanje s sedežem v Trzinu ter zasebni Inštitut za ustavno ureditev in človekove pravice, d.o.o. s sedežem v Kranju. Fakulteta opravlja dejavnost na podlagi statuta, soglasja Sveta RS za visoko šolstvo z dne 29. 06. 2001 ter odločbe št. 608-01-239/2001 o vpisu v evidenco visokošolskih zavodov pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport.

Fakulteta torej v ničemer ne izvaja oblastne funkcije ali javnega pooblastila, temveč ji je bilo s strani Sveta RS za visoko šolstvo izdano zgolj soglasje (dovoljenje) k izvajanju javno veljavnega študijskega programa. Pooblaščenec tudi ugotavlja, da je  fakulteta  pravna oseba zasebnega prava, ki bi lahko bila zavezanec samo, če bi opravljala kakšno od oblastnih funkcij oz. imela javno pooblastilo ali če bi izvajala javno službo. Razlika med javnim pooblastilom in dovoljenjem se kaže v dejstvu, da pri dovoljenju subjekt, ki ga podeljuje (po navadi država) zgolj soglaša oz. dovoljuje drugemu subjektu opravljanje določene dejavnosti. Narava javnega pooblastila pa je prav nasprotna, saj z njim država na posamezen subjekt javnega ali zasebnega prava prenaša del svojih izvirnih (oblastnih, javnih) nalog, ki bi jih morala opravljati sama, vendar je smiselno prepustiti njihovo izvajanje nekomu drugemu. Ključnega pomena pa je, da se lahko javno pooblastilo na podlagi drugega odstavka 121. čl. Ustave RS podeljuje le z zakonom. Javno pooblastilo se namreč lahko podeljuje le za takšne (javne) naloge in pravice, ki pomenijo eno izmed oblastnih, avtoritativnih funkcij državne uprave. Od javnega pooblastila je obenem treba razlikovati javno službo, pri kateri gre za izvajanje servisne, storitvene dejavnosti javnega sektorja in ne za izvajanje primarne dejavnosti javnega sektorja, ki se kaže v oblastnem, avtoritativnem urejanju posameznih upravnih področij. Javne službe lahko izvajajo pravne osebe javnega prava ali zasebnega prava. Javna služba pomeni takšno ureditev posameznih dejavnosti, da njihovo izvajanje zagotavlja država. Država mora določene dejavnosti zagotavljati kot javno službo zaradi odsotnosti delovanja tržnih mehanizmov oziroma, ker bi podvrženost tržnim zakonitostim vodila do hudih motenj v delovanju družbe, neenakomerne porazdeljenosti posameznih dobrih oziroma storitev in bi v končni posledici privedla do pojavov neenakosti ter socialne, družbene nepravičnosti. Država mora sprejeti odločitev o tem, ali se bo določena dejavnost opravljala v pravnem režimu javne službe. Ker je javna služba normativni pojav, se mora namreč vedno določiti s pravnim predpisom oziroma v slovenskem pravnem redu z zakonom, ki določi obseg javne službe, temeljne pogoje za dostop do javnih dobrin oziroma storitev, način opravljanja dejavnosti, financiranje, pogoje za prenehanje….Način podelitve koncesije za opravljanje javne službe v visokem šolstvu določa 47. čl. ZViS, pri presoji konkretnega primera pa je bistveno, da fakulteta te koncesije ni pridobila. Pooblaščenec tako ugotavlja, da fakulteta ni niti nosilec javnega pooblastila, niti izvajalec javne službe, saj nanjo na nobeni pravni podlagi ni bilo preneseno izvajanje posameznih javnih funkcij oziroma funkcij, ki so v izvirni pristojnosti države ali lokalnih skupnosti, fakulteta pa tudi ne izvaja storitvene dejavnosti v smislu javne službe.

V skladu s tem Pooblaščenec zaključuje, da fakulteta ni zavezanec (oziroma ni organ) po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Fakulteta torej v konkretnem primeru ni pasivno legitimirana za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ, niti za posredovanje informacij za medije po 45. čl. ZMed. Upoštevaje navedeno se Pooblaščenec ni spuščal v ugotavljanje dejanskega stanja (t.j. ugotavljanje (ne)obstoja zahtevanih dokumentov) in presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so sicer pomembna za odločitev o dostopu do informacij javnega značaja ter za odločitev o posredovanju informacij za medije, saj je bilo pri odločanju o tej pritožbi primarnega pomena vprašanje, ali je fakulteta sploh zavezanec po 1. čl. ZDIJZ in 45. čl. ZMed.

V zvezi z navedbami fakultete, da Pooblaščenec ni pristojen za odločanje v konkretni zadevi, pa je treba še pojasniti, da je vprašanje, ali je organ zavezanec po 1. čl. ZDIJZ meritorno (in ne procesno) vprašanje, o katerem v pritožbenem postopku v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja odloča Pooblaščenec na podlagi 1. odst. 2. čl. ZInfP.

Ker se molk v skladu s četrtim odstavkom 222. člena ZUP šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev zahteve, to pomeni, da pritožba zaradi molka ni utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP odločil o zahtevi prosilca in podal  tudi razloge za zavrnitev zahteve.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka