Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 26.05.2017
Title: Kunaver Nika-novinarka POP TV - Premogovnik Velenje d.d.
Number: 0902-4/2017
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?, Mediji, Poslovna skrivnost
Status: Sustained in part


POVZETEK:

V obravnavanem primeru je subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavrnil dostop do pogodbe, sklenjene z Inštitutom za sodobni trajnostni razvoj in študije, zaradi izjeme poslovne skrivnosti in varstva intelektualne lastnine.V pritožbenem postopku je IP glede dostopa do pogodbe ugotovil, da pogodba ne izpolnjuje kriterijev, kot jih za obstoj poslovne skrivnosti opredeljuje 39. člen ZGD-1, zato je odločil, da predstavlja informacijo javnega značaja v obliki delnega dostopa zaradi varstva osebnih podatkov. Glede dostopa do študije pa je IP ugotovil, da zahtevana informacija ustreza opredelitvi informacije javnega značaja po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki je nastal na podlagi pravnega posla, in sicer intelektualne pogodbe, katere predmet je raziskava, ki je izvedena v zahtevani študiji. Kot pogoj za razkritje te informacije pa mora biti izkazan javni interes. IP je ocenil, da študija ni takšne narave oziroma vsebine, ki bi utemeljevala razkritje na podlagi javnega interesa, saj je usmerjena v »analizo/raziskavo« področne zakonodaje poklicnega pokojninskega zavarovanja, kar pomeni, da se ne nanaša na vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, niti ne gre za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, kar so tudi po oceni sodišča edini razlogi za poseg v avtonomijo gospodarskega subjekta, ne glede na njegovo lastništvo. V tem delu je pritožbo prosilke zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-4/2017/7

Datum: 26. 5. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi, novinarke POP TV - 24 UR, Kranjčeva ulica 26, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka) z dne 19. 4. 2017, zoper odgovor Premogovnika Velenje d.d., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje (v nadaljevanju zavezanec) z dne 10. 4. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani odgovor Premogovnika Velenje d.d. z dne 10. 4. 2017 delno odpravi. Zavezanec je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe po navadni ali elektronski pošti posredovati Pogodbo za izvedbo projekta (raziskave) »Analiza učinkovitosti izvajanja poklicnega zavarovanja - panoga rudarstvo«, sklenjeno med Premogovnikom Velenje d.d. in Inštitutom za sodobni trajnostni razvoj, pri čemer je dolžan prekriti vse podatke (ime in priimek, tel. št. in e-mail naslov) o predstavnikih naročnika in predstavnikih izvajalca v 7. členu te pogodbe.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški

 

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilka je dne 22. 3. 2017 na podlagi ZDIJZ od zavezanca zahtevala, da ji po navadni ali elektronski pošti posreduje kopijo pogodbe, sklenjene z Inštitutom za sodobni trajnostni razvoj ter kopijo prvega dela izvedene študije.

 

Zavezanec je prosilki, z odgovorom z dne 10. 4. 2017, zahtevo zavrnil. Ob tem je navedel, da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zahtevajo absoluten dostop javnosti do določenih podatkov gospodarskih družb, ki so pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in ki niso javna podjetja, in sicer do t. i. osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, ki obsegajo svetovalne, avtorske in druge intelektualne storitve. Osnovni podatki o pravnem poslu, do katerih je dostop javnosti prost, so bistveni poslovni podatki o konkretnih poslovnih razmerjih. Absolutni oz. osnovni podatki o pogodbi, sklenjeni z Inštitutom za sodobni trajnosti razvoj so bili, v skladu z ZDIJZ, objavljeni na spletni strani Premogovnika Velenje. Zavezanec meni, da je z objavo teh podatkov zadostil zakonskim zahtevam o dostopu do podatkov javnega značaja. Pri tem je izpostavil, da zahtevani podatki na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ne sodijo med informacije o pravnih poslih, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem in o pravnih poslih, ki bi pomenili izdatke zavezanca za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe, med tem ko je bila informacija o izdatku za samo svetovalno pogodbo objavljena na spletni strani Premogovnika Velenje. Zavezanec je še dodal, da za študijo nikakor ni mogoče trditi, da dosega učinke, enake tem pravnim poslom, zato je zavezanec ni dolžan razkriti. Tako ocenjuje, da vsebina študije ni material, ki bi predstavljal informacijo javnega značaja, kot jo definira 4.a čl. ZDIJZ. Poleg navedenega obstajajo še naslednji razlogi za zavrnitev zahtevka, in sicer je vsebina študije poslovna skrivnost, kar je po prvi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ razlog za zavrnitev dostopa do informacije. Poslovna skrivnost je varovana v okviru prvega odstavka 74. člena Ustave RS. Poslovni subjekti smejo svobodno odločati o tem, kdo bo imel dostop do podatkov o njihovem gospodarskem poslovanju. Ustavno varovana poslovna skrivnost se nanaša na informacije oziroma podatke poslovne narave, ki se nanašajo na poslovanje oziroma dejavnost poslovnega subjekta in niso že javno znani ter so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnemu konkurentu povzročila občutno škodo. Vsebina študije je tudi intelektualna lastnina izvajalca, kar je kategorija, varovana s 60. členom Ustave RS. Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. V konkretnem primeru zavezanec meni, da ni mogoče govoriti o prevladujočem javnem interesu, saj vsebina študije o specifiki upokojevanja rudarjev, po njegovi oceni ne predstavlja tehtnega javnega interesa, ki bi prevladal nad poslovno tajnostjo in varstvom intelektualne lastnine. Javnemu interesu je zavezanec že zadostil z objavo podatkov na spletni strani, kjer gre za podatke, ki jih predvideva ZDIJZ.

 

Prosilka je dne 20. 4. 2017 pri IP vložila pritožbo, ker se ne strinja z zavrnitvijo dostopa, saj meni, da gre za informacije javnega značaja. Pri tem je navedla, da je vrednost pogodbe 35.200 eur brez DDV, zato bi moral zavezanec skladno z ZJN-3, pred podpisom pogodbe, objaviti javni razpis, saj vrednost pogodbe presega vrednost 20.000 eur neto. Ker tega ni storil, prosilka navaja, da je po mnenju nekdanjega predsednika Računskega sodišča, naredil temeljno kršitev ZJN-3. Prosilka meni, da bi morala biti posledično javno objavljena tudi pogodba z Inštitutom za sodobni trajnostni razvoj. Prosilka je nadalje navedla, da je zavezanec v odgovoru na novinarsko vprašanje obširno pojasnil, da Inštitut opravlja »raziskavo obstoječe ureditve poklicnega zavarovanja, prikaza odprtih vprašanj trenutno veljavne ureditve, mednarodnopravne primerjave dobrih/učinkovitih praks, proučitev posebne situacije znotraj Premogovnika Velenje in podaje predlogov nadaljnjih sprememb zakonodaje ali drugih pravnih aktov z namenom reševanja razmer v Premogovniku Velenje.« Ob tem se ji zdi nerazumljivo, da bi zavezanec pogodbo z Inštitutom opredelil kot poslovno skrivnost, medtem ko drugih pogodb, ki se neposredno dotikajo poslovanja zavezanca, ne opredeljuje kot poslovne skrivnosti (na primer svetovalna pogodba z A. T. Kearney, ki zavezancu svetuje, kako optimizirati procese nabave in organizacijo upravljanja z dobavitelji skupine zavezanca, je javno objavljena). Prosilka se prav tako ne strinja, da je študija intelektualna lastnina izvajalca, saj jo je zavezanec od Inštituta odkupil. Poudarja, da je za razkritje podan prevladujoč javni interes, ker se pojavljajo sumi, da je šlo za vnaprej dogovorjen posel, ki je bil sklenjen mimo javnega razpisa, kar je zavezancu omogočilo skritje pogodbe.  

 

IP je z dopisom z dne 20. 4. 2017, št. 0902- 4/2017/2, zavezanca pozval, da mu posreduje dokumenta, ki sta predmet zahteve oziroma pritožbe prosilke, in sicer: pogodbo, sklenjeno z Inštitutom za sodobni trajnostni razvoj ter prvi del izvedene študije. Ob tem je zavezanca še pozval, da predloži dokumentacijo, na podlagi katere se zgoraj navedena pogodba in študija obravnavata kot poslovna skrivnost (npr. morebiten sklep o varovanju poslovne skrivnosti).

 

Zavezanec je z dopisom z dne 25. 4. 2017, posredoval zahtevano dokumentacijo, ki je predmet presoje. Ob tem je zavezanec ponovil navedbe iz zavrnilnega odgovora, da so bili absolutni oz. osnovni podatki o pogodbi v skladu z ZDIJZ objavljeni na spletni strani Premogovnika Velenje, zato menijo, da so z objavo teh podatkov zadostili zakonskim zahtevam o dostopu do podatkov javnega značaja. Prav tako ocenjujejo, da vsebina študije ni material, ki bi predstavljal informacijo javnega značaja, kot jo definira. 4.a čl. ZDIJZ. Glede očitka prosilke, da so delovali mimo javnega razpisa, pa je zavezanec poudaril, da, kot je že pojasnil prosilki, javni razpis za omenjeno pogodbo ni bil potreben, saj pogodbena vrednost ne presega mejne vrednosti iz prve alineje točke b, prvega odst. 21. čl. ZJN-3, ki znaša 50.000 eur brez DDV za naročnike na infrastrukturnem področju, kamor sodi Premogovnik Velenje. Mejne vrednosti se nanašajo na status naročnika in ne na vrsto naročila. Premogovnik Velenje je skladno z 19. čl. ZJN-3 zavezanec za javna naročila na infrastrukturnem področju, kjer veljajo mejne vrednosti za uporabo zakona za naročanje blaga in storitev preko razpisov, katerih vrednost je enaka ali višja: pri 50.000 eur brez DDV, pri gradnjah 100.000 eur brez DDV in pri socialnih ter drugih posebnih storitvah 1.000.000 EUR brez DDV. Nadalje je navedel, da kot je razvidno iz priložene pogodbe, 2. člen le-te opredeljuje zaupnost razmerja: »Razmerje med naročnikom in prevzemnikom se šteje za zaupno razmerje, v okviru katerega sta oba pogodbenika dolžna kot poslovno tajnost varovati vse podatke in dejstva, katerih narava to zahteva, kot tudi podatke in dejstva, za katera to izrecno zahteva katerikoli od pogodbenikov.« Prav tako druga točka drugega odstavka 5. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah opredeljuje študijo kot avtorsko delo, saj za avtorska dela veljajo zlasti »pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi.« 14. člen tega zakona pa pravi, da »avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela.« Zavezanec meni, da v konkretnem primeru tudi ne moremo govoriti o prevladujočem javnem interesu, saj vsebina študije o specifiki upokojevanja rudarjev po njegovi oceni ne predstavlja tehtnega javnega interesa, ki bi prevladal nad poslovno tajnostjo in varstvom intelektualne lastnine. Zavezanec je še pojasnil, da je z Inštitutom za sodobni trajnostni razvoj sklenil Pogodbo za izvedbo projekta (raziskave) »Analiza učinkovitosti izvajanja poklicnega zavarovanja - panoga rudarstvo«. Predmet raziskave so analiza trenutne ureditve področja poklicnega zavarovanja, prikaz odprtih vprašanj trenutno veljavne ureditve, prikaz mednarodnih učinkovitih praks na tem področju ter kot glavni cilj projekta priprava predlogov možnih sprememb trenutno veljavne zakonodaje in ukrepov, ki bodo omogočili, da bo poklicno zavarovanje koristilo svojemu namenu, ki ga ima v rudarskem poklicu.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilka izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec podvržen določbam ZDIJZ, saj je v skladu s 1.a členom ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, in sicer je zavezanec del skupine HSE d.o.o., ki je v 100% lasti RS. Zavezanec je tudi vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja na spletni strani AJPES. Prav tako ni sporno, da je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom tudi v času, ko sta nastali informaciji, ki sta predmet zahteve, to je oktobra in decembra 2016. IP ugotavlja, da zavezanec z zahtevanimi informacijami razpolaga in jih je tudi posredoval IP.

 

Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi pogodbene stranke in izdelovalca študije je IP, z dopisom z dne 5. 5. 2017, št. 0902-3/2017/4, pozval v postopek Inštitut za sodobni trajnostni razvoj, Trubarjeva cesta 79, 1000 Ljubljana, da se izjasni o vloženi zahtevi za dostop do informacije javnega značaja.

 

Inštitut za sodobni trajnostni razvoj je na poziv IP odgovoril z dopisom, ki ga je IP prejel dne 25. 5. 2017, v katerem je navedel, da prijavlja stransko udeležbo in uveljavlja izjemo poslovne skrivnosti. Ob tem je dodal, da v konkretnem primeru ne gre za t. i. prevladujoči javni interes, ki naj bi prevladal nad poslovno skrivnostjo, saj gre za študijo z določenega strokovnega področja. Vse osnovne informacije o pogodbi pa so že bile objavljene na spletni strani zavezanca, v skladu s 6.a členom ZDIJZ. Hkrati je študija, ki jo je pripravil inštitut, intelektualna lastnina, avtorsko delo, ki je zavarovano v skladu s 60. členom Ustave RS in z ZASP. Študija je torej intelektualna stvaritev avtorjev, ki pripada avtorjem na podlagi same stvaritve avtorjev. V študiji so predstavljene analize trenutne ureditve poklicnega zavarovanja, prikaz odprtih vprašanj trenutne ureditve, prikaz mednarodnih praks na tem področju ter priprava možnih sistemskih sprememb na tem področju. V študiji je bila tako pripravljena poglobljena analiza posebnih oz. specifičnih ureditev poklicnega zavarovanja v primerljivih državah članicah EU. Gre za kompleksne sisteme zavarovanj, ki za njihovo razumevanje zahtevajo posebna znanja v zvezi s specifičnostjo urejanja tega področja. Celotna primerjava je bila izvedena na način, da bi se naročnik lahko seznanil z najboljšimi primeri dobre prakse na tem področju. Prav tako je bila opravljena analiza tovrstne izjemno kompleksne ureditve tudi za Slovenijo, pri čemer se je vsa analiza vseskozi opravljala, ob predpostavkah, ki so vsebovale najboljše in najučinkovitejše tovrstne rešitve v državah članicah EU.

 

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, in sicer:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je predmet zahteve svetovalna oz. intelektualna pogodba: Pogodba za izvedbo projekta (raziskave) »Analiza učinkovitosti izvajanja poklicnega zavarovanja - panoga rudarstvo«, ki ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a členu ZDIJZ. Slednje izhaja tudi iz odgovora zavezanca, ki je prosilki v zavrnilnem odgovoru navedel, da so v skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ osnovni podatki o pogodbi, sklenjeni z Inštitutom za sodobni trajnostni razvoj, objavljeni na njegovi spletni strani, kar pomeni, da je že zavezanec sam opredelil, da zahtevana informacija sodi med informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. IP je vpogledal na spletno stran zavezanca, kjer ima v okviru zavihka »informacije javnega značaja«[1] objavljene informacije na podlagi 11. odstavka 10.a člena ZDIJZ, tudi za pogodbo, ki je predmet presoje v obravnavanem primeru, kar še dodatno pritrjuje ugotovitvi IP, da gre za pogodbo, ki ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a členu ZDIJZ. V tem delu gre za informacije, pri katerih je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na za njihovo razkritje prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev do varovanja poslovne skrivnosti.

 

IP v nadaljevanju ugotavlja, da je prosilka zahtevala dostop do svetovalne pogodbe (ne pa določenih informacij iz te pogodbe, op. IP), ki nedvomno ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz 4.a členu ZDIJZ. To pomeni, da bi se moral zavezanec, v skladu s 25. in 26. členom ZDIJZ v povezavi s 26.a členom ZDIJZ, ob uporabi določbe 17. člena ZDIJZ, ki zahteva, da prosilka opredeli zahtevano informacijo in izbiro oblike zahtevanih informacij (seveda ob predpostavki materializirane oblike), opredeliti do dostopa do konkretne pogodbe. Glede na to, da je prosilka zahtevala, da ji zavezanec posreduje zahtevano pogodbo, zavezanec pa jo je zgolj napotil na spletno stran, to pomeni, da zavezanec ni odločal niti o dokumentu, ki je predmet zahteve, niti o obliki zahtevane informacije, v skladu s postavljeno zahtevo prosilke. Zavezanec je s tem ravnal v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami ZDIJZ, saj bi v tem delu moral prosilki omogočiti dostop do zahtevane pogodbe v obliki delnega dostopa, na način, da bi posredoval zahtevano pogodbo vsaj s podatki, ki so absolutno javni.  

 

Zakonodajalec je sicer s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ določil absolutno javne podatke iz sklenjenih poslov in njihovo proaktivno objavo, kar pa ne pomeni, da je s tem zavezanec razbremenjen dolžnosti odločati o dostopu do konkretne pogodbe. Osnovni namen ZDIJZ je namreč prav v tem, da se prosilcem omogoči dostop do konkretnega dokumenta, ki izkazuje zahtevano informacijo, s čimer se zagotavlja javnost in odprtost delovanja organov, kakor tudi krepi transparentnost in odgovorno ravnanje pri opravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Če bi namreč zakonodajalec želel, da bi bile iz »sklenjenih poslov« prosto dostopne zgolj »proaktivno objavljene informacije«, brez možnosti dostopa do konkretnega dokumenta, bi to izrecno zapisal. Vendar ni. Opredelitvi informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ namreč ustreza celotna pogodba o pravnem poslu, če je seveda predmet zahteve, zavezanec pa se ima v preostalem delu (izven absolutno javnih informacij iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ) možnost sklicevati na izjeme iz prvega odstavka 6. člena in 5.a člena ZDIJZ.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je zavezanec s tem, ko je prosilko zgolj napotil na svojo spletno stran, kjer so dostopne samo določene informacije, napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar je bila njegova odločitev v tem delu nepravilna. IP je posledično v tem delu pritožbi prosilke ugodil in izpodbijani odgovor delno odpravil ter sam rešil zadevo, kot izhaja iz nadaljevanja.

 

Ker je prosilka zahtevala dostop od celotne pogodbe, zavezanec in stranski udeleženec pa sta se v preostalem delu zahtevanih informacij sklicevala na obstoj poslovne skrivnosti, je IP v nadaljevanju presojal, ali je podana zatrjevana izjema.

 

Stranski udeleženec se je v priglasitvi stranske udeležbe zgolj na splošno skliceval na obstoj poslovne skrivnosti, zavezanec pa se je pri zatrjevanju, da predmetna pogodba predstavlja poslovno skrivnost, skliceval na 2. člen te pogodbe, ki opredeljuje zaupnost razmerja, in sicer: »Razmerje med naročnikom in prevzemnikom se šteje za zaupno razmerje, v okviru katerega sta oba pogodbenika dolžna kot poslovno tajnost varovati vse podatke in dejstva, katerih narava to zahteva, kot tudi podatke in dejstva, za katera to izrecno zahteva katerikoli od pogodbenikov.« IP ocenjuje, da zavezanec in stranski udeleženec z navedenim nista izkazala obstoja subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, saj ta predpostavlja obstoj pisnega sklepa, s katerim družba določi podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (subjektivni kriterij). Takšno je tudi stališče sodišča[2]. Zavezanec in stranski udeleženec kljub pozivu, v katerem sta bila izrecno pozvana na predložitev sklepa o varovanju poslovne skrivnosti, tega nista predložila niti nista zatrjevala njegovega obstoja. Splošna in pavšalna opredelitev v sami pogodbi pa po oceni IP ne more nadomestiti pisnega sklepa družbe iz prvega dostavka 39. člena ZGD-1, tako iz razloga, ker ni navedeno, da so bili z njo seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost, poleg tega pa bi morali biti podatki, ki so poslovna skrivnost, določeni jasno in konkretno, kar pa v obravnavanem primeru ni izpolnjeno. Navedena določba v pogodbi namreč zgolj splošno določa, da se »varujejo podatki in dejstva, katerih narava to zahteva oziroma to izrecno zahteva katerikoli od pogodbenikov«, kar ne ustreza določnosti v smislu prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Posledično ni mogoče slediti zatrjevanju zavezanca in stranskega udeleženca, da je predmet varstva poslovne skrivnosti tudi sama pogodba, saj iz navedene določbe to ne izhaja. Poleg tega pa je navedba v 2. členu pogodbe, da se »razmerje med zavezancem in stranskim udeležencem šteje za zaupno«, presežena že z dejstvom, da mora zavezanec v skladu z ZDIJZ osnovne podatke iz pogodbe proaktivno objaviti, kar pomeni, da je podatek o obstoju pogodbenega razmerja javen že na podlagi zakona (ZDIJZ in tretji odstavek 39. člena ZGD-1).

 

IP nadalje ugotavlja, da ni izpolnjen niti objektivni kriterij poslovne skrivnosti iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1. Zavezanec in stranski udeleženec nista niti zatrjevala, da bi z razkritjem zahtevane pogodbe utrpela občutno škodo. Pri uporabi navedene določbe je treba upoštevati namen varovanja poslovne skrivnosti, ki je v varstvu konkurenčne prednosti podjetja, zato je treba izkazati, kako bi bilo z razkritjem podatkov lahko občutno poseženo v konkurenčno prednost zavezanca v primerjavi z ostalimi subjekti, česar zavezanec in stranski udeleženec nista dokazala, oziroma nista izpolnila dokaznega bremena in nista z ničimer konkretno utemeljila, zakaj bi razkritje podatkov škodovalo njuni konkurenčni prednosti oziroma svobodnemu nastopanju na trgu, tega pa ni ugotovil niti IP.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da zahtevana pogodba ne izpolnjuje kriterijev za obstoj poslovne skrivnosti po 39. členu ZGD-1, zato izjema iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni podana.

 

IP je po uradni dolžnosti presojal tudi obstoj morebitnih drugih izjem in ugotavlja, da zahtevana pogodba vsebuje osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 10. členu (zasebni sektor, kamor sodita tudi zavezanec in stranski udeleženec) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Osebni podatki se v skladu s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.

 

IP je vpogledal v zahtevano pogodbo in poudarja, da med varovane osebne podatke ne sodijo imena in priimki zakonitih zastopnikov strank, ki sta sklenili pogodbo, saj so ti podatki javni na podlagi Zakona o poslovnem registru ter Zakona o sodnem registru in so posamezniki v tej vlogi na navedenih dokumentih tudi navedeni. Med varovane osebne podatke pa sodijo imena in priimki posameznikov, tel. št. in e-mail naslovi, ki so navedeni v 7. členu pogodbe, v okviru predstavnikov pogodbenih strank, saj ne obstaja zakonska podlaga za njihovo posredovanje prosilki oz. javnosti. Razkritje po ZDIJZ in dajanje osebnih podatkov na razpolago namreč prav tako pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero mora imeti upravljavec podlago v zakonu. Pri tem IP poudarja, da če je posameznik naveden zgolj z imenom in priimkom, brez npr. funkcije oz. položaja, zaradi katerega bi obstajala zakonska podlaga za njihovo razkritje (čeprav se morda lahko na to sklepa), je treba takšne podatke obravnavati kot varovane osebne podatke. Ker gre v tem delu za varovane osebne podatke oz. za izjemo po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, jih je dolžan zavezanec pred posredovanjem prosilki prekriti. Ker je z delnim dostopom v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče prekriti varovane osebne podatke, je IP odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

 

IP nadalje ugotavlja, da je prosilka zahtevala tudi dostop do študije »Poklicno pokojninsko zavarovanje«, Mednarodna primerjava, Ljubljana, december 2016, ki jo je pripravil Inštitut za sodobni trajnostni razvoj. Že iz naslova dokumenta je mogoče razbrati, da se zahtevana informacija po vsebini ne nanaša na zgoraj navedena področja iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj je predmet presoje »študija-mednarodna primerjava«, ne pa pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. IP na podlagi navedenega ugotavlja, da v obravnavanem primeru zahtevana informacija ne ustreza definiciji informacije javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ.

 

Po oceni IP pa zahtevana informacija ustreza definiciji iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki je nastal na podlagi pravnega posla, in sicer intelektualne pogodbe: Pogodbe k izvedbi projekta (raziskave) »Analiza učinkovitosti izvajanja poklicnega zavarovanja - panoga rudarstvo«, katere predmet pogodbe je raziskava, ki je izvedena v zahtevani študiji.

 

V obravnavanem primeru gre torej za dokument, ki je bil pripravljen na podlagi sklenjene intelektualne pogodbe oziroma je posledica pravnega posla »Pogodbe k izvedbi projekta (raziskave) »Analiza učinkovitosti izvajanja poklicnega zavarovanja - panoga rudarstvo«, zato po oceni IP ustreza prvi predpostavki definicije informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, torej, da gre za dokument, ki je povezan s pravnim poslom iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Za razkritje predmetnega dokumenta pa mora biti izkazan tudi drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa, do česar se bo IP opredelil v nadaljevanju.

 

Kot izhaja iz zavrnilnega odgovora zavezanca, ta ocenjuje, da zahtevana informacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost. Takšno je tudi stališče stranskega udeleženca. Vendar IP poudarja, da omenjeno zatrjevanje pri presoji obstoja informacije javnega značaja po drugem odstavka 4. a člena ZDIJZ, ni relevantno. Zakonodajalec je namreč v omenjeni določbi navedel »ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (v katerem so določene izjeme od prostega dostopa)«, kar pomeni, da se pri presoji obstoja javnega interesa predhodno ne ugotavlja, ali zahtevana informacija morebiti predstavlja katero izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, temveč izključno, ali je izkazan javni interes. Povedano drugače, tudi če zahtevana informacija, ki je nastala na podlagi pravnega posla iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ne izpolnjuje pogojev za obstoj izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, slednje še ni zadosten razlog, da bi lahko govorili o prosto dostopni informaciji javnega značaja oziroma, da bi moral subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava le to razkriti. Ključno je, da je za razkritje podan prevladujoč javni interes.

 

Glede na navedeno IP v obravnavanem primeru ni presojal oziroma ugotavljal, ali sta zavezanec in stranski udeleženec izkazala obstoj poslovne skrivnosti za zahtevano študijo, temveč je predmet presoje izključno vprašanje, ali je za razkritje podan javni interes.

 

V predlogu novele ZDIJZ-C je predlagatelj zakona poudaril, »da bo omogočeno razkritje le v izjemnih primerih, ob ugotovljenem prevladujočem interesu javnosti, to pa je, v skladu s pravno teorijo in prakso na tem področju, podan le takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali lokalne skupnosti ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Vse to pa ob predpostavki, da bo prosilec navedel in verjetno izkazal okoliščine, ki bodo terjale njeno uporabo ali pa bodo te okoliščine ugotovljene v postopku pred IP. Takšen "omejeni" test interesa javnosti, je bistveno ožji kot test interesa javnosti, ki ga določa drugi odstavek 6. člena veljavnega ZDIJZ«.

 

IP ugotavlja, da je zavezanec v zavrnilnem odgovoru navedel, da ni mogoče govoriti o prevladujočem javnem interesu, saj vsebina študije o specifiki upokojevanja rudarjev, po njegovi oceni ne predstavlja tehtnega javnega interesa, ki bi prevladal nad poslovno tajnostjo in varstvom intelektualne lastnine. Tudi stranski udeleženec je poudaril, da v konkretnem primeru ne gre za t. i. prevladujoči javni interes, ki naj bi prevladal nad poslovno skrivnostjo, saj gre za študijo z določenega strokovnega področja. Prosilka pa nasprotno meni, da je razkritje zahtevanega dokumenta v javnem interesu. Slednje utemeljuje z argumentom, da je šlo za vnaprej dogovorjen posel, ki je bil sklenjen mimo razpisa, kar je zavezancu omogočilo skritje pogodbe.

 

IP je vpogledal v zahtevano študijo in ugotavlja, da vsebuje 68 strani. Kot sta poudarila zavezanec in stranski udeleženec, se vsebina nanaša na »problematiko« poklicnega pokojninskega zavarovanja, z vidika slovenske in mednarodne zakonodaje in prakse, in sicer na splošno kakor tudi z vidika poklica rudarja. Po oceni IP študija ni takšne narave oziroma vsebine, ki bi utemeljevala razkritje na podlagi javnega interesa, saj je, kot rečeno, usmerjena v »analizo/raziskavo« področne zakonodaje poklicnega pokojninskega zavarovanja, kar pomeni, da se ne nanaša na vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, niti ne gre za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, kar so tudi po oceni sodišča edini razlogi za poseg v avtonomijo gospodarskega subjekta, ne glede na njegovo lastništvo. Treba je poudariti, da je obseg informacij, ki sodijo med informacije javnega značaja pri subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava omejen na 4.a člen ZDIJZ, kar pomeni, da je zakonodajalec že izhajal iz predpostavke, da gre za gospodarske družbe v »državni lasti«, ki upravljajo s premoženjem in finančnimi sredstvi države, samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma drugih oseb javnega prava, zato dejstvo, da so bila sredstva »porabljena za študijo«, ne predstavlja razloga, za razkritje same vsebine študije z javnim interesom. »Poraba sredstev« predstavlja razlog za razkritje osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ. V obravnavanem primeru je v javnosti oziroma v medijih že znan podatek, za kakšno vrednost je bila študija izdelana in »kdo oziroma čigav« inštitut jo je pripravil, saj gre za informacije, ki so absolutno javne in dostopne na spletni strani zavezanca. Zaradi navedenega ni mogoče slediti argumentu prosilke, da je zavezanec želel »prikriti obstoj pogodbe«, saj je zavezanec svoje zakonske obveznosti po objavi podatkov iz pogodbe izpolnil in s tem seznanil javnost o »obstoju« same pogodbe. IP nadalje poudarja, da razlog za razkritje vsebine študije, na podlagi javnega interesa, ne more izhajati iz okoliščine, da zavezanec ni izpeljal postopka javnega naročila, še zlasti ne ob dejstvu, ker tega niti ni bil dolžan, glede na zgoraj navedene določbe ZJN-3. IP ob tem poudarja, da ni bil namen zakonodajalca, da bi z določbo drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ javnost »preverjala« ali je zavezanec dejansko potreboval takšno študijo in za takšen znesek. Interes javnosti tako zagotovo ni izražen v tem, da se ugotavlja »smotrnost« naročila študije. O interesu javnosti bi potencialno lahko govoril, če bi zahtevana informacija npr. kazala na slabo poslovanje v škodo države ali delavcev zavezanca, da bi vplivala na okolje in na zdravje ljudi, česar pa IP ni ugotovil, prav tako pa slednje ni izkazala niti prosilka. Nikakor pa o javnem interesu ni mogoče govoriti zgolj zato, ker jo je pripravil konkreten inštitut. Tudi če bi sama objava vsebine študije v javnosti pripomogla k širši javni razpravi, ta razprava ne bi bila usmerjena v povečanje transparentnosti delovanja zavezanca, ampak v ugotavljanje »kvalitete« same študije, »ali je vredna svojega denarja?«, torej v ugotavljanje t.im. »strokovnosti« poslovanja zasebnega subjekta (inštituta), ki ni podvržen določbam ZDIJZ, kar ni v skladu z namenom novele ZDIJZ-C, prav tako pa tudi ne z institutom javnega interesa. Test interesa javnosti je institut, ki ga je v praksi treba uporabljati izjemno previdno, ker predstavlja izjemo od izjem, zato zgolj medijska odmevnost zadeve, ne predstavlja legitimnega interesa za poseg v informacije, s katerimi razpolaga subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Če bi izhajali iz predpostavke, da je javni interes izkazan zgolj zato, ker je treba preveriti »smotrnost« naročila zavezanca, bi to pripeljalo do situacije, da bi se morali razkriti prav vsi ali večina dokumentov, ki so povezani s pravnim poslom iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj se lahko vedno zastavi vprašanje ali je pravni posel »smotrn«. Za »razkritje« dokumentov, povezanih s pravnim poslom iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, mora torej obstajati nekaj več, izjemno močni in konkretni argumenti za razkritje, ki predstavljajo dodano vrednost za širšo javnost, če so npr. ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V konkretnem primeru IP teh argumentov ni zaznal. Zgolj zanimanje javnosti in medijev pa po mnenju IP in tudi sodišča[3], ni dovolj, da bi govorili o interesu javnosti. 

 

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, kar pomeni, da zahtevana študija ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja. Zaradi navedenega se IP glede zahtevane študije tudi ni opredeljeval do vprašanja izjeme poslovne skrivnosti in varstva intelektualne lastnine, kar sta zatrjevala zavezanec in stranski udeleženec.

 

Iz obrazložitve izhaja, da je zavezanec na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odgovor zavezanca delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe). Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                                               

svetovalka informacijske pooblaščenke                                             

  

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] http://url.sio.si/w5X

[2] Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. IU 1132/2015-26 z dne 27.1.2016,

  Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. IU 308/2014-11 z dne 10.6.2015: »Iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 je razvidno, da se lahko podatki določijo za poslovno skrivnost le s sklepom in noben drug način označitve dokumentov za poslovno skrivnost ne pomeni, da je s tem izpolnjen subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti.«

 

[3] Sodba Upravnega sodišča z opr. št.: IU 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011.