Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 08.07.2019
Title: Kompas Telekomunikacije, inženiring in telekomunikacije d.o.o. - Dars d.d.
Number: 090-125/2019
Category: Ali dokument obstaja?, Javna naročila
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje ponudbene dokumentacije iz postopka javnega naročanja za dva ponudnika. Organ je prosilcu ugodil in odločil, da se mu posreduje celotna ponudbena dokumentacija z izjemo varovanih osebnih podatkov. Prosilec se je zoper odločitev organa pritožil, saj iz odločbe ni bilo razvidno, ali je organ odločil tudi o posredovanju tehničnih specifikacij, ki naj bi bile po mnenju prosilca sestavni del ponudbene dokumentacije. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ odločil o vseh dokumentih, ki so bili sestavni del ponudb, o tehnični specifikaciji pa ni odločil, ker ta ni bila sestavni del ponudbene dokumentacije. IP je zato pritožbo prosilca zavrnil, saj se je ta pritožil glede dostopa do dokumentov, ki niso bili predmet njegove zahteve.

 

ODLOČBA:


Številka: 090-125/2019/4
Datum: 8. 7. 2019    

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe Kompas Telekomunikacije d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1231 Ljubljana Črnuče (v nadaljevanju prosilec) z dne 30. 4. 2019, zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 0.5.5./2019/mkk-46 z dne 24. 4. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:


1.      Pritožba prosilca z dne 30. 4. 2019 zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d., št. 0.5.5./2019/mkk-46 z dne 24. 4. 2019 se zavrne.

2.       V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v :


Prosilec je dne 25. 3. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje celotne ponudbe in spremljajoče ponudbene dokumentacije ponudnikov … in …v zvezi z Javnim naročilom št. JN002664/2017-B01 »Izvedb digitalnega radijskega sistema zvez DMR« ter vse morebitne spremembe in dopolnitve te ponudbe.

Organ je v postopek kot stranska udeleženca povabil družbi … in …. Družba …. je preko pooblaščenca priglasila udeležbo v postopku in organ obvestila, da je celotna dokumentacija, ki jo je družba posredovala v okviru javnega naročila, njena poslovna skrivnost (kolikor ne gre za podatke, ki so ne glede na to, javni po določbah Zakona o javnem naročanju). Družba je v zvezi s tem priložila tudi Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 4. 4. 2019. Družba …. je organu sporočila, da so informacije javnega značaja iz ponudbe cena, količina in ostali kriteriji, ki so bili navedeni v javnem razpisu. Ostale informacije so poslovna skrivnost in družba ne dovoli vpogleda.

Organ je dne 24. 4. 2019 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer tako, da je zahtevi prosilca v celoti ugodil v delu, ki se nanaša na naslednje dokumente (brez osebnih podatkov):
-    spremni dopis ponudnika ….;
-    ESDP obrazec, Del I in III za ponudnika …. s podizvajalcema in ponudnika … s podizvajalcem;
-    ponudbena predračuna za oba ponudnika;
-    poglavje 4 in 5 za oba ponudnika;
-    reference za oba ponudnika;
-    seznam kadrov in izpolnjevanje pogojev.
Zahtevi prosilca je delno ugodil v delu, ki se nanaša na ESDP obrazec, Del II za ponudnika …. s podizvajalcema in ponudnika …. s podizvajalcem (brez osebnih podatkov). Organ je odločil, da bodo dokumenti posredovani prosilcu po pravnomočnosti odločbe.

Organ je v obrazložitvi navedel, da zahtevana dokumentacija izpolnjuje vse pogoje, da gre za informacijo javnega značaja in je v nadaljevanju ugotavljal, ali je podana izjema varstva poslovne skrivnosti. V zvezi z družbo … je organ sprva ugotovil, da predloženega sklepa družbe, ki dokumentacijo označuje za poslovno skrivnost, organ ne more upoštevati, saj ga je družba sprejela po tem, ko je organ prejel zahtevo prosilca. Družba … d. o. o. pa sklepa sploh ni predložila. Organ je zato v zvezi z vsakim posameznim dokumentom presojal, ali gre za informacije, ki so lahko poslovna skrivnost na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti. Organ že na tej točki izpostavlja tudi, da dokumentacija iz postopka javnega naročila, predstavlja v delu nedvomno tudi podatke o porabi javnih sredstev, javna sredstva pa je treba upoštevati širše kot zgolj podatek o pogodbeni ceni, saj gre pri porabi javnih sredstev za vse informacije in dokumente, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev v skladu z razpisno dokumentacijo.
Dokumenti po ugotovitvah organa vsebujejo tudi osebne podatke.

V zvezi z dokumenti ponudnika … d. d. je organ ugotovil, da je ponudba sestavljena v skladu z razpisno dokumentacijo, dodan ji je spremni dopis. Spremni dopis z razpisno dokumentacijo ni bil zahtevan, vendar ne vsebuje podatkov, ki ne bi bili vsebovani tudi v kasnejših dokumentih, kot dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in se kot taki štejejo za podatke o porabi javnih sredstev. Organ je omogočil dostop do ESDP obrazca, in sicer Del I in Del III. Del II vsebuje osebne podatke, za katere ne obstaja javni interes za razkritje, ki bi prevladal nad varovanjem njihove tajnosti. Organ je tudi presodil, da ne predstavljajo podatkov, na podlagi katerih se presojajo razpisni pogoji in posledično njihovega razkritja ne zahteva 1. točka tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilcu je tako omogočil delni dostop do zahtevane informacije, in sicer s prekritjem datuma in kraja rojstva ter elektronskega naslova. Organ je prosilcu dovolil dostop do ponudbenega predračuna, saj gre za dokument, iz katerega je razvidna poraba javnih sredstev. Organ je v celoti dovolil dostop do Poglavja 4 in 5 – obrazec pogodbe, saj je bilo z razpisno dokumentacijo zahtevano. Sestavni del ponudbe so tudi reference, ta podatek po mnenju organa lahko vsebuje podatke, ki izpolnjujejo pogoje za poslovno skrivnost. Reference namreč vsebujejo podatke, ki niso splošno znani, lahko imajo tržno vrednost (razkritje nepooblaščenim tretjim osebam bi lahko povzročilo občutno škodo ter bi vplivalo na konkurenčni položaj izbranih izvajalcev). Za obstoj poslovne skrivnosti se zahteva, da je imetnik razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Domneva se, da je ta pogoj izpolnjen, če je o tem izdan pisni sklep. Takega veljavnega sklepa ponudnik ni predložil. Kljub navedenemu pa reference predstavljajo tudi razpisni pogoj. Razkritje je organ dovolil le v delu, ki se nanaša na dejstvo obstoja referenc in tistih delov referenc, ki izkazujejo izpolnjevanje zgoraj opisanih pogojev, ki jih morajo reference izpolnjevati. V primeru referenc je javno samo dejstvo obstoja referenc in tistih delov v referencah, ki kažejo na izpolnjevanje pogojev in meril. Ob pregledu predloženih dokumentov je organ odločil, da reference ne vsebujejo podatkov, ki bi izpolnjevali kriterije poslovne skrivnosti, zato je dovolil razkritje informacije v celoti. V skladu z razpisno dokumentacijo je sestavni del ponudbe tudi seznam kadrov in zahteva po izpolnjevanju pogojev. Ponudnik je predložil poimenski seznam ključnega in ostalega osebja. Organ je ugotovil, da dokumenti vsebujejo tudi podatke fizičnih oseb, ki so varovane z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in bi njihovo nepooblaščeno razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ je ugotovil, da gre pri poimenskem seznamu ter priloženih dokazilih o izpolnjevanju pogojev za dokumente, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev in se tako štejejo za podatke o porabi javnih sredstev, ki se ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti ali varovanja osebnih podatkov, razkrivajo v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s prakso IP in Upravnega sodišča se natančno presoja, kateri osebni podatki dejansko izkazujejo izpolnjevanje pogoja za pridobitev javnega naročila. V konkretnem primeru razpisna dokumentacija zahteva poimenski seznam ključnega osebja, zato se tak seznam v celoti šteje za dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in je treba razkriti imena in priimke ključnega osebja ter potrdila o izkazovanju usposobljenosti za opravljanje tehnične podpore za ponujeno opremo.

V zvezi s ponudbo ponudnika … d. o. o. je organ ugotovil, da je ta sestavljena v skladu z razpisno dokumentacijo. V zvezi s predpisanim ESDP obrazcem organ ugotavlja, da je bil v ponudbi predložen za ponudnika in podizvajalca. Organ ocenjuje, da se za del I in III omogoči dostop, Del II vsebuje osebne podatke, za katerega ne obstaja javni interes za razkritje. Za te podatke je organ presodil, da ne predstavljajo podatkov, na podlagi katerih se presojajo razpisni pogoji, in posledično njihovega razkritja ne zahteva 1. točka tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilcu je organ zato omogoči delni dostop do zahtevane dokumentacije, in sicer s prekritjem datuma in kraja rojstva ter elektronskega naslova. Sestavni del ponudbe je tudi ponudbeni predračun. Ker gre za dokument, iz katerega izhaja poraba javnih sredstev, je po mnenju organa in skladno s prakso IP v celoti informacija javnega značaja. Enako velja tudi za poglavje 4 in poglavje 5 – obrazec pogodbe. Sestavni del ponudbe so tudi reference, glede katerih je organ odločil enako kot pri ponudniku … d. d., in sicer da ne vsebujejo podatkov, ki bi izpolnjevali kriterije za poslovno skrivnost, zato se informacija razkrije v celoti. Sestavni del ponudbe je tudi seznam kadrov, ki vsebuje podatke fizičnih oseb. Organ je dovolil dostop do seznama ključnega osebja, saj je seznam zahtevala razpisna dokumentacija, posledično se šteje za dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev.

Zoper odločbo organa se je pritožil prosilec in v pritožbi navedel, da so bistveni sestavni del ponudbe tudi tehnične specifikacije ponujenega blaga, vpogled v tehnične specifikacije iz ponudbe pa mu organ ni omogočil. Skladno z ZJN-3 (drugi odstavek 35. člena) so javni podatki specifikacije blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. V delu, ki se nanaša na specifikacijo ponujenega blaga, gre po mnenju prosilca za predmet javnega naročila »dobava in montaža digitalnega radijskega sistema«. Podatki o tem ne morejo biti poslovna skrivnost, saj gre za podatke, ki so na tej zakonski osnovi javni in v ponudbi ponudnika niso bili prekriti takrat, ko je ponudbo oddal. Prosilec zato želi, da se pritožbi ugodi na način, da se prosilcu omogoči vpogled v ponudbo v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije. Prosilec še navaja, da odločba v tem delu ni niti obrazložena, saj organ ni navedel nobenega razloga, zakaj v ta del ponudbene dokumentacije vpogled ni možen.

Po prejemu pritožbe je organ pritožbo, skupaj s celotno dokumentacijo, ki je bila predmet zahteve prosilca, posredoval IP kot pritožbenemu organu,  z dopisom št. 0.5.5./2019-mkk-50 z dne 16. 5.2019.

IP je z dopisom št. 090-125/2019/2 z dne 28. 6. 2019 organ pozval, da se podrobneje opredeli do pritožbenih navedb prosilca, predvsem pa naj pojasni, kateri del posredovane dokumentacije (ponudb) predstavljajo tehnične specifikacije iz ponudbe in ali je organ o dostopu do tehničnih specifikacij odločal.

Organ je z dopisom št. 0.5.5./2019/mkk-60 z dne 5. 7. 2019 pojasnil, da je prosilec v vlogi za dostop do informacij javnega značaja zahteval posredovanje celotne ponudbene dokumentacije in morebitnih sprememb oz. dopolnitev ponudbe ponudnikov … d. d. in … d. o. o., oddane v postopku javnega naročila št. JN002664/2017-B01 za »Izvedbo digitalnega radijskega sistema zvez DMR«. Organ pojasnjuje, da se je v odločbi opredelil do vseh dokumentov, ki so sestavni del ponudbe in da z drugimi dokumenti ne razpolaga. Pritožbena navedba prosilca, da se organ ni opredelil do, po mnenju prosilca, sestavnih delov ponudbe, in sicer tehničnih specifikacij, ne drži. Organ se je opredelil do vseh dokumentov, ki so sestavni del ponudbe, tehničnih specifikacij pa ponudba ne vsebuje. Organ še dodaja, da je IP posredoval celotni ponudbi obeh ponudnikov v navedenem postopku javnega naročanja, in da z drugimi dokumenti ne razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se prosilec ni pritožil zoper zavrnilni del odločbe organa (torej v delu, v katerem je organ prosilcu le delno ugodil in iz dokumentov izločil osebne podatke), temveč se je pritožil izključno iz razloga, ker organ prosilcu (poleg dokumentov, do katerih je prosilcu dostop dovolil) naj ne bi omogočil dostopa do tehničnih specifikacij, ki so po navedbah prosilca bistveni sestavni del ponudb obeh ponudnikov. Predmet konkretnega pritožbenega postopka je torej izključno dostop do tehničnih specifikacij, ki naj bi bile po prepričanju prosilca sestavni del ponudb ponudnikov … d. d. in … d. o. o.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa, sporno med strankama pa je, ali organ razpolaga s tehničnimi specifikacijami iz zahtevanih ponudb.

IP je ob pregledu obeh ponudb ugotovil, da ponudbi ne vsebujeta posebnega dokumenta, ki bi lahko predstavljal tehnične specifikacije, zato je s pozivom z dne 28. 6. 2019 organ pozval, da se opredeli do tega, kateri del ponudb predstavlja tehnične specifikacije, ali je organ o tehničnih specifikacijah odločil in v primeru, da organ tehničnih specifikacij IP ni posredoval, da slednje stori v odgovoru na poziv IP.

Organ je v dopisu z dne 5. 7. 2019 pojasnil, da tehnične specifikacije niso bile sestavni del ponudbe, zato organ o njih ni odločil. Odločil je namreč v okviru zahteve o vseh dokumentih, ki so bili sestavni del ponudbe družb … d. d. in … d. o. o., z drugimi dokumenti pa organ ne razpolaga.

Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da tehnične specifikacije ne predstavljajo sestavnega dela zahtevanih ponudb. Iz celotne pritožbene zadeve po ugotovitvah IP namreč ne izhaja noben sum, da tehnične specifikacije predstavljajo sestavni del ponudb, vendar jih organ prosilcu ne želi posredovati. Organ je namreč zahtevi prosilca skoraj v celoti ugodil (razen v delu, v katerem zahtevani ponudbi predstavljata izjemo varstva osebnih podatkov) in prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov. Prav tako je organ v pritožbenem postopku podal ustrezna pojasnila glede pritožnikovih navedb in pojasnil, da navedba prosilca, da se organ ni opredelil do sestavnega dela ponudb (tehničnih specifikacij) ne drži, saj ponudbi tehničnih specifikacij ne vsebujeta. Organ se je zato opredelil do zahtevanih dokumentov (ponudb), ne pa tudi do tehnične specifikacije (saj ta ni sestavni del ponudb).

Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

IP na tem mestu še pojasnjuje, da lahko stranka v skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji. Povedano drugače, prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Torej, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih ni navedel v zahtevi.

IP zato ni ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevano dokumentacijo izven postavljene zahteve prosilca, saj je IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. V primeru, da organ razpolaga s tehničnimi specifikacijami, ki pa jih je od ponudnikov morebiti prejel naknadno, in ne v okviru ponudb, je organ dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka