Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 17.10.2019
Title: Kimi d.o.o. - Vrtec Rogaška Slatina
Number: 090-191/2019
Category: Poslovna skrivnost, Javna naročila
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Organ je, sklicujoč se na poslovno skrivnost, prosilcu zavrnil dostop do dela ponudbene dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik priložil v postopku t.im. "evidenčnega naročila". IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so sicer izpolnjene vse zahteve, ki jih za obstoj poslovne skrivnosti določa ZPosS, vendar pa mora organ del dokumentacije posredovati prosilcu, ker vsebuje podatke (cene, količine, naziv in tehnične specifikacije blaga), ki izkazujejo informacije o predmetih naročila, kar pomeni, da gre za podatke o porabi javnih sredstev v skladu s 1. alinejo 3. odst. 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatke, ki so bistvenega pomena za ugotavljanje ustreznosti oz. kakovosti kupljenega izdelka. Šele na podlagi teh podatkov lahko javnost dejansko dobi informacijo o tem, kakšno blago in za kakšno ceno je organ kupil z javnimi sredstvi, in nato preverja, ali je organ javna sredstva porabil smotrno. Glede dokumentacije v zvezi s ponujenim blagom, ki ga je izbrani ponudnik v postopku izbire zamenjal z drugimi artikli in ga zato organu ne dobavlja, je IP ugotovil, da izjema poslovne skrivnosti ni presežena, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-191/2019/10

Datum: 17. 10. 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 7. 2019, zoper odločbo Vrtca Rogaška Slatina, Ulica Kozjanskega odreda 2, 3250 Rogaška Slatina (v nadaljevanju organ), št. 430-1/2019-10 z dne 3. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 11. 7. 2019 zoper odločbo Vrtca Rogaška Slatina št. 430-1/2019-10 z dne 3. 7. 2019 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati elektronske kopije:

- obrazec št. 4 za sklop 1. Čistilna sredstva in pripomočki za čiščenje, sredstva za strojno pomivanje posode, pri čemer je organ dolžan za zaporedne številke 11., 51. in 52 prekriti besedilo v stolpcu »naziv ponujenega artikla (blagovna znamka) velikost pakiranja«;

- obrazec št. 4 za sklop 2. Papir in papirna galanterija;

- tehnični listi proizvajalca za izdelke iz 1. skupine pod številkami 37, 38, 39, 41, 42, 43, 44, 45 (pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek podpisnika dokumenta), 46, 47 in 49, 48, 50, 51 in 52, 53, 54, 55 in 56, 57;

- tehnični listi proizvajalca za izdelke iz 2. skupine pod številkami 1 (pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in podpis podpisnika dokumenta), 2, 3, 4, 5, 6 (pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je pripravila dokument), 7, 8 (pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je pripravila dokument), 9;

- tehnični in varnostni listi proizvajalca za izdelke iz 1. skupine pod številkami 58, 59, 60, 61;

- potrdila, da izdelki iz 1. skupine pod številkami 4, 6 (pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in podpis podpisnika dokumenta), 7, 8, 9, 10 lahko prihajajo v stik z živili

- potrdila, da izdelki iz 2. skupine pod številkami 1 (pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in podpis podpisnika dokumenta), 2, 3, 5, 7 (pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in podpis podpisnika dokumenta), 8 (pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je pripravila dokument), 9 (pri čemer je organ dolžan prekriti imena, priimke in podpise podpisnikov vseh 3 dokumentov, ime, priimek telefonski številki in elektronski naslov naslovnika tretjega dokumenta) lahko prihajajo v stik z živili;

- dokument organa št. 430-1/2019-2/1 z dne 28. 5. 2019, pri čemer je organ dolžan na tretji strani prekriti imeni in priimka predstavnikov izbranega ponudnika.

 

  1. V preostalem delu (glede prekritih osebnih podatkov in poslovne skrivnosti ter glede Izjave o dodatnih ugodnostih) se pritožba prosilca z dne 11. 7. 2019 zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 11. 6. 2019 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje elektronskega zapisa celotne ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika Makom trgovina, d.o.o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje (v nadaljevanju stranski udeleženec), za sklop 1. Čistilna sredstva in pripomočki za čiščenje, sredstva za strojno pomivanje posode in sklop 2. Papir in papirna galanterija.

 

Organ je z odločbo št. 430-1/2019-10 z dne 3. 7. 2019 zahtevi prosilca delno ugodil in mu dovolil vpogled v ponudbo, ki jo je v postopku oddaje evidenčnega javnega naročila Dobava čistilnih sredstev in pripomočkov za čiščenje, sredstev za strojno pomivanje posode, oddal stranski udeleženec v naslednjih delih: spremni dopis, na katerem je prekril podatke o rabatu; sklep o zaupnosti ponudbene dokumentacije; obrazec številka 1, na katerem je prekril podatek o kontaktni osebi in elektronski naslov kontaktne osebe; obrazec številka 2; obrazec številka 3; izjava o zamenjavi in servisu opreme brez navedbe blagovnih znamk; izjava o dostavi dokumentacije. V preostalem delu je organ zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je stranski udeleženec na podlagi ZGD-1 in ZJN-3 sprejel sklep o poslovni skrivnosti, ki je bil priložen pri oddaji ponudbene dokumentacije. Stranski udeleženec je navedel, da bi razkritje podatkov pomenilo izgubo konkurenčne prednosti na trgu in nezmožnost zagotavljanja le-te v prihodnje. Zato bi v prihodnje na trgu težko zagotavljal kvalitetne izdelke po konkurenčnih cenah. Prosilec se je v odgovoru na navedbe stranskega udeleženca skliceval na drugi odstavek 35. člena ZJN-3 in dodal, da je splošno pravilo, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti, bodisi subjektivnih bodisi objektivnih. Kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, je treba v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar gre za subjektivne poslovne skrivnosti zadostuje, da ponudnik vnaprej označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Takšno oznako zaupnosti je treba spregledati v primeru, kadar so kot poslovna skrivnost določeni podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Zavezanec mora zato, v vsakem primeru posebej, na podlagi petega odstavka 35. člena ZJN-3 presoditi, ali je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost določil podatke, ki jih ni mogoče določiti kot poslovno skrivnost zaradi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, kar vključuje tudi podatke iz drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Če ponudnik določi kot poslovno skrivnost podatke, ki so po zakonu javni (torej med drugim podatke, določene v drugem odstavku 35. člena ZJN-3), mora naročnik oznako o poslovni skrivnosti v tem delu spregledati in ponudniku omogočiti vpogled v (javne) podatke. Nadaljuje, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik jasno in določno opredeliti predmet javnega naročila, način opisa in njegov obseg pa je odvisen predvsem od lastnosti predmeta in njegove kompleksnosti. Povzel je definicijo tehničnih specifikacij iz 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in dodal, da je v obravnavani zadevi naročnik tehnične specifikacije (strokovne zahteve) za vsakega od razpisanih sklopov zapisal v ponudbenem predračunu (Obrazec st. 4) na način: npr. sklop 1, zap. št. 1 »Vreča HD-PE 60L siva, pakiranje 20- 50/1 60x70cm, min 10 mikronov«. V ponudbenem predračunu (Obrazec st. 4), je naročnik od ponudnikov zahteval, da ponujene izdelke specificirajo tako, da v stolpec »naziv ponujenega artikla (blagovna znamka) velikost pakiranja« vpišejo zahtevane podatke glede ponujenih izdelkov. Ob tako določeni zahtevi po specificiranju predmeta ponudbe, na podlagi vzpostavljene prakse s strani Državne revizijske komisije velja, da podatek o komercialnem imenu oz. nazivu in blagovni znamki ter velikosti pakiranja posameznega ponujenega izdelka iz stolpca »naziv ponujenega artikla (blagovna znamka) velikost pakiranja« ponudbenega predračuna v konkretnem primeru predstavlja javen podatek. Ker so se ponudniki z objavo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila seznanili, na kakšen način naročnik zahteva specifikacijo ponujenih izdelkov in z oddajo ponudbe v predmetnem javnem naročilu sprejeli njeno vsebino in naročnikove zahteve, med drugim tudi zahtevo po specificiranju predmeta ponudbe na način, kot izhaja iz ponudbenega predračuna (Obrazec 4), stolpec »naziv ponujenega artikla (blagovna znamka) velikost pakiranja«, so sprejeli tudi tveganje, da bodo podatki, ki jih ZJN-3 opredeljuje kot javne, lahko razkriti. Prosilec je kot pravno podlago navajal ZDIJZ in ZJN-3. Organ je ugotovil, da je izvajal postopek oddaje t.i. evidenčnega naročila, pri katerem se ZJN-3 uporablja le v zelo omejenem obsegu, kot ga določa drugi odstavek 21. člena ZJN-3 (upoštevanje temeljnih načel in statistično poročanje). Organ je zato prosilčevo zadevo obravnaval le kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. Organ je povzel drugi odstavek 5. člena ZDIJZ in 2. ter 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da je stranski udeleženec podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, določil s sklepom, zato presoja, ali bi mu z razkritjem teh podatkov nastala občutna škoda, niti ni potrebna. Pri opredelitvi zgoraj izpostavljenih podatkov torej ne gre za podatke, ki bi bili javni na podlagi ZJN-3 in bi bil iz tega razloga uporabljiv tretji odstavek 39. člena ZGD-1, kot to zmotno navaja prosilec. Prav tako so za odločitev v tem postopku brezpredmetne navedbe prosilca, kolikor se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije. Skladno s 4. členom ZPVPJN za javna naročila, za katera se zakon, ki ureja javno naročanje, ne uporablja ali se uporablja le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravno varstvo po tem zakonu ni zagotovljeno, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon ne določa drugače. Navedeno pomeni, da za presojo zakonitosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, na katero se nanaša zahteva prosilca, Državna revizijska komisija ni pristojna, zato sklicevanje na njeno prakso kot neformalni pravni vir ni relevantno. Nadalje zavezanec ugotavlja, da tudi ni relevantno sklicevanje na sodbo Upravnega sodišča opr. št. I U 1911/2012, saj je dejansko stanje, na podlagi katerega je sodišče odločalo, povsem drugačno. Kot je razvidno iz obrazložitve sodbe, v tisti zadevi sklep o določitvi poslovne skrivnosti niti ni bil predložen, javno naročilo pa se je vodilo v skladu z ZJN-2. Gre torej za dve ključni razliki: podatki o tem, kaj je poslovna skrivnost, niso bili opredeljeni s sklepom in določbe takrat veljavnega ZJN-2 so bile uporabljive in so predstavljale izjemo od siceršnjih pravil ZDIJZ glede zavrnitve dostopa do informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Organ je odločil, da se razkrijejo tisti podatki, ki skladno s sklepom ne predstavljajo poslovne skrivnosti. Ob tem je upošteval še dejstvo, da je na Obrazcu št. 1 navedeno osebno ime ter naslov elektronske pošte fizične osebe, za katero iz vpogleda v Poslovni register RS ne izhaja, da bi bila zakoniti zastopnik ali pooblaščenec družbe. Organ je povzel 6. člen ZVOP-1 in navedel, da bi z razkritjem navedenih podatkov torej razkrili osebni podatek vsaj določljive osebe, zato je odločil, da se na tem obrazcu ti podatki prekrijejo.

 

Zoper odločbo organa št. 430-1/2019-10 z dne 3. 7. 2019 je prosilec dne 11. 7. 2019 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da mu je organ protizakonito zavrnil dostop do ključnih informacij javnega značaja v predmetnem postopku: obrazec predračuna, iz katerega je razvidna specifikacija ponujenega blaga in ponudbene cene in vrednosti ter tehnično dokumentacijo za ponujeno blago (tehnične in varnostne liste, certifikate, dokazila o skladnosti ponujenih izdelkov s strokovnimi zahtevani naročnika, ...), iz katere je razvidna ustreznost ponujenega blaga - vsa zahtevana in navedena dokumentacija predstavlja informacijo javnega značaja (primer prakse IP: www.ip-rs.si/iiz/paul-hartman-adriatic-doo-univerzitetni-klinicni-center-liubljana-1852/). Organ je prosilcu sicer odobril vpogled v posamezne dele informacije javnega značaja, vendar mu teh informacij sploh ni posredoval, s tem pa organ prosilcu ni omogočil dostopa do informacij javnega značaja na način, kot je bil zahtevan v vlogi oz. zahtevi po ZDIJZ z dne 11. 6. 2019.

 

Organ je, skladno s prvim odstavkom 241. člena ZUP, z dopisom št. 430-1/2019-12 z dne 25. 7. 2019, pritožbo poslal v izjasnitev stranskemu udeležencu. Ta je odgovoril z dopisom z dne 1. 8. 2019, v katerem je navedel, da se z navedbami prosilca ne strinja in jih v celoti smatra za neutemeljene. Stranski udeleženec je v ponudbi določene podatke jasno označil kot poslovno skrivnost in priložil sklep o varovanju podatkov, zato bi organ v primeru razkritja tvegal odškodninske zahtevke. Na to je bil organ še posebej opozorjen, zato je pri izvedbi postopka vpogleda varoval podatke, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost. Primer prakse IP, ki ga navaja prosilec, je posamičen pravni akt za konkreten postopek, zato se pri vodenju postopka in ob upoštevanju navedenih okoliščin ne more uporabiti za razkritje poslovne skrivnosti.

 

Organ je pritožbo, z dopisom št. 430-1/2019-14 z dne 9. 8. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

 

IP je, na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP stranskega udeleženca z dopisom št. 090-191/2019/2 z dne 14. 8. 2019 pozval, da se pisno izreče glede zatrjevane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer ga je opozoril, da od 20. 4. 2019 Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljevanju ZPosS) na novo opredeljuje pojem poslovna skrivnost.

 

Stranski udeleženec je na poziv IP odgovoril z dopisom z dne 23. 8. 2019, v katerem je navedel, da bi razkritje podatkov iz ponudbene dokumentacije, kot so blagovna znamka ponujenega proizvoda, navodila za uporabo, cena na EM brez DDV, cena na EM z DDV, vrednost skupaj z DDV, podatki o doziranju, varnostni listi, tehnični listi in dermatološki testi, lahko vplivalo na njegov tržni položaj, ugled in zaupanje kupcev. Iz priloženega Sklepa o varovanju poslovne skrivnosti je razvidno, da se kot poslovno skrivnost šteje »struktura cene«. Iz podatkov kot so »cena na EM brez DDV«, »cena na EM z DDV«, »vrednost skupaj z DDV«, bi lahko prosilec razbral mrežo konkurenčnih poddobaviteljev ter tudi, katero sredstvo se naročniku ponuja za v razpisni dokumentaciji opredeljen/opisan namen uporabe, posledično tudi nabavno ceno in maržo stranskega udeleženca. V razpisni dokumentaciji je bila za merilo za izbor najugodnejšega ponudnika določena najnižja končna cena, ob pogoju, da so ponujeni vsi artikli (v nasprotnem primeru se ponudba zavrne). Končna cena - merilo je bila prosilcu razkrita, kar je razvidno iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika št. 430-1/2019-3 z dne 5. 6. 2019. Podatki, ki prosilcu niso bili posredovani, se smatrajo za poslovno skrivnost, saj ustrezajo vsem zahtevam ZPosS. Gre za podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, imajo tržno vrednost, stranski udeleženec pa je pravočasno ukrepal, da jih ohrani kot poslovno skrivnost. Stranski udeleženec vztraja, da so vsi podatki, ki jih organ ni podal prosilcu, poslovna skrivnost. Podatki iz Obrazca 4, podatki o blagovni znamki in ceni ponujenega proizvoda (t.j. »cena na EM brez DDV«, »cena na EM z DDV«, »vrednost skupaj z DDV«) niso splošno znani/dosegljivi podatki in imajo tržno vrednost ter se štejejo za poslovno skrivnost. Razkritje teh podatkov bi okrnilo ugled stranskega udeleženca in vplivalo na njegov tržni položaj ter znižalo njegovo konkurenčnost na trgu. Posledično bi prosilca postavilo v prednostni položaj. Prosilec na trgu prodaja oz. ponuja enake ali vsaj primerljive produkte in storitve kot stranski udeleženec. Na trgu ponuja čistilna sredstva, pripomočke za čiščenje, sredstva za strojno pomivanje posode, papirno galanterijo itd., kar je bilo tudi predmet evidenčnega javnega naročila. Prosilec je tudi sam proizvajalec čistilnih in pomivalnih sredstev in bi lahko razkrite podatke zlorabil ter v prihodnje na trgu ponujal izdelke »pod ceno«, zaradi česar bi stranski udeleženec v prihodnje težko zagotavljal kvalitetne izdelke po konkurenčnih cenah. Na trgu se ponudniki borijo, da bi pridobili nove dobavitelje, ugodne cene in njihovo zaupanje, ki bi ga z izdajo zahtevanih informacij izgubili. Organ je ravnal skladno s priloženim Sklepom o varovanju poslovne skrivnosti in ZPosS in je podatke iz Obrazca 4 (podatki, ki so skrivnost in imajo tržno vrednost) primerno varoval ter prosilcu razkril le podatke, za katere je presodil, da ne predstavljajo poslovne skrivnosti. S tem so bili izpolnjeni vsi kriteriji iz 2. člena ZPosS. V primeru evidenčnega postopka se ZJN-3 uporablja v omejenem obsegu, kot ga določa drugi odstavek 21. člena ZJN-3. Stranski udeleženec meni, da prosilec nima podlage za zahtevo informacij javnega značaja, saj je le-te skladno z zakonodajo in odločbo št 430-1/2019-6 že prejel.

 

Dne 17. 9. 2019 je organ prosilcu posredoval dokumentacijo, v zvezi s katero je z odločbo št. 430-1/2019-10 z dne 3. 7. 2019 zahtevi ugodil. Prosilec je še istega dne potrdil prejem te dokumentacije in dodatno pojasnil, mu organ še vedno ni posredoval naslednjih informacij javnega značaja: ponudbeni predračun izbranega ponudnika (obrazec št. 4), z razkritimi podatki o Nazivu ponujenega artikla, Ceni na EM brez DDV, Ceni na EM z DDV in Vrednosti skupaj z DDV po postavkah ter celotni vrednosti ponudbe.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Predmet pritožbe je vprašanje, ali predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja: obrazec predračuna, iz katerega je razvidna specifikacija ponujenega blaga in ponudbene cene in vrednosti ter tehnična dokumentacija za ponujeno blago (tehnični in varnostni listi, certifikati, dokazila o skladnosti ponujenih izdelkov s strokovnimi zahtevani naročnika, ...), iz katere je razvidna ustreznost ponujenega blaga. Prosilec je v pritožbi navedel tudi, da mu je organ sicer odobril vpogled v posamezne dele informacije javnega značaja, vendar mu teh informacij sploh ni posredoval. Dne 17. 9. 2019 pa je prosilec IP sporočil, da mu je organ ta del dokumentacije posredoval, zato je IP štel, da je bil ugodilni del izpodbijane odločbe izvršen in ni predmet pritožbe.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga, informacije se nahajajo v materializirani obliki). Po pregledu dokumentacije, ki jo je IP poslal organ in upoštevaje dejstvo, da je organ del dokumentacije prosilcu že posredoval dne 17. 9. 2019, je IP ugotovil, da so predmet presoje naslednji dokumenti iz ponudbene dokumentacije stranskega udeleženca:

- obrazec št. 4 za sklop 1. Čistilna sredstva in pripomočki za čiščenje, sredstva za strojno pomivanje posode;

- obrazec št. 4 za sklop 2. Papir in papirna galanterija;

- izjava o dodatnih ugodnostih;

- tehnični listi proizvajalca za izdelke iz 1. skupine pod številkami 37, 38, 39, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47 in 49, 48, 50, 51 in 52, 53, 54, 55 in 56, 57;

- tehnični listi proizvajalca za izdelke iz 2. skupine pod številkami 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9;

- tehnični in varnostni listi proizvajalca za izdelke iz 1. skupine pod številkami 58, 59, 60, 61;

- potrdila, da izdelki iz 1. skupine pod številkami 4, 6, 7, 8, 9, 10 lahko prihajajo v stik z živili;

- potrdila, da izdelki iz 2. skupine pod številkami 1, 2, 3, 5, 7, 8, 9 lahko prihajajo v stik z živili;

- dokument organa št. 430-1/2019-2/1 z dne 28. 5. 2019.

 

Organ je dostop do navedenih informacij zavrnil, sklicujoč se na izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je v postopku na prvi stopnji zatrjeval stranski udeleženec. IP je v nadaljevanju presojal, ali zahtevne informacije dejansko predstavljajo zatrjevano izjemo.

 

Poslovna skrivnost

 

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS,v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju: ZPosS), ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so predmet pritožbe dokumenti, ki jih je stranski udeleženec organu v postopku javnega naročanja predložil v ponudbi z dne 20. 5. 2019, je IP pri ugotavljanju obstoja poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS.[1] Ta definicijo poslovne skrivnosti določa v prvem odstavku 2. člena, ki pravi, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Poslovna skrivnost se torej določa po objektivnem merilu, kar pomeni, da morajo biti za opredelitev poslovne skrivnosti kumulativno izpolnjene vse zgoraj navedene zahteve.

 

Že iz narave stvari izhaja, da ponudba, ki jo je stranski udeleženec oddal v konkretnem postopku javnega naročanja, vsebuje poslovne informacije, saj so iz nje razvidne podrobnosti o ponujenem blagu in njegovi ceni. Te vrste informacij so za stranskega udeleženca bistvenega pomena pri potegovanju za konkurenčno prednost na trgu, zato je vsebina v konkretnem primeru obravnavane ponudbe nedvomno skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da je stranski udeleženec ponudbi priložil sklep o zaupnosti ponudbene dokumentacije, v katerem je izrecno navedel, da je organ kot naročnik dolžan preprečiti ostalim ponudnikom, da se seznanijo z vsebinami, ki jih je opredelil kot poslovno skrivnost.

 

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali imajo podatki v dokumentih, ki so predmet presoje, tržno vrednost. V 14. recitalu Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (v nadaljevanju Direktiva 2016/943), iz katere je zakonodajalec prenesel definicijo poslovne skrivnosti, je navedeno, da bi bilo treba šteti, da imajo strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost na primer takrat, kadar je verjetno, da njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škoduje interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor, s tem da škoduje znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti. V skladu s slovensko sodno prakso je dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje, torej v konkretnem primeru na stranskem udeležencu.[2] Stranski udeleženec je v dopisu z dne 23. 8. 2019 navedel, da bi prosilec v konkretnem primeru lahko razbral mrežo konkurenčnih poddobaviteljev ter tudi, katero sredstvo se naročniku ponuja za v razpisni dokumentaciji opredeljen/opisan namen uporabe, posledično tudi nabavno ceno in maržo stranskega udeleženca. Nadalje je navedel, da bi razkritje podatkov okrnilo njegov ugled in vplivalo na njegov tržni položaj ter znižalo njegovo konkurenčnost na trgu. Posledično bi prosilca postavilo v prednostni položaj. Prosilec na trgu prodaja oz. ponuja enake ali vsaj primerljive produkte in storitve kot stranski udeleženec in bi lahko razkrite podatke zlorabil ter v prihodnje na trgu ponujal izdelke »pod ceno«, zaradi česar bi stranski udeleženec v prihodnje težko zagotavljal kvalitetne izdelke po konkurenčnih cenah. Stranski udeleženec je še navedel, da se ponudniki na trgu borijo, da bi pridobili nove dobavitelje, ugodne cene in njihovo zaupanje, ki bi ga z izdajo zahtevanih informacij izgubili. Po oceni IP je stranski udeleženec s svojimi navedbami izkazal, da je v konkretnem primeru izpolnjena tudi zahteva, da bi razkritje obravnavane dokumentacije škodovalo njegovim poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti, kar pomeni, da ima ta dokumentacija tržno vrednost.

 

Skladno z drugim odstavkom 2. člena ZPosS zainteresirani subjekt z označitvijo poslovne skrivnosti v pisni obliki in s seznanitvijo o tem oseb, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, izpolni zahtevo iz tretje alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS. Izpolnitev te alineje se torej določa po subjektivnem merilu, zato pri razlagi navedene določbe lahko (delno) izhajamo iz pravne teorije in prakse, ki se je oblikovala v zvezi s tem merilom po prejšnji zakonski ureditvi poslovne skrivnosti. Upoštevaje razlago z argumentum a simili ad simile torej označitev poslovne skrivnosti zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost in kakšni so postopki za njeno varstvo, odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku) ali posamično (npr. s sklepom). Odredba mora biti pisna in z njo je treba seznaniti osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo z informacijo, ki je poslovna skrivnost. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tiste informacije, ki so bile kot take določene že v času, ko je odredba veljala. V konkretnem primeru je stranski udeleženec ponudbeni dokumentaciji, ki jo je organ prejel dne 22. 5. 2019, priložil Sklep o zaupnosti ponudbene dokumentacije z dne 20. 5. 2019. V sklepu je navedel, da so poslovna skrivnost naslednji podatki: komercialno ime proizvoda, navodila za uporabo ponujenih izdelkov, sestava cen, doziranje proizvodov kot sestavni del ponudbe in reference. Navedel je tudi, da je naročnik dolžan prekriti podatke, ki so poslovna skrivnost. IP je ugotovil, da navedeni sklep predstavlja pisno ter izrecno odredbo  o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost in kako jih je organ dolžan varovati, stranski udeleženec pa je sklep tudi pravočasno predložil organu (tj. hkrati s tem, ko ga je seznanil z informacijami), kar pomeni, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, s čimer je izpolnil tudi zahtevo iz tretje alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjene vse zahteve, ki za opredelitev poslovne skrivnosti izhajajo iz ZPosS. Vendar pa je za odločitev v konkretnem primeru bistvenega pomena dejstvo, da stranski udeleženec v postopku javnega naročanja ni samo sodeloval, ampak je bil tudi izbran.

 

Poraba javnih sredstev

 

Obravnavane dokumente je IP preskusil še iz vidika, ali vsebujejo informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. V zvezi z navedenim IP izpostavlja dejstvo, da so predmet pritožbenega postopka dokumenti, vezani na postopek javnega naročanja. Ponudbena dokumentacija, ki je predmet presoje, je bila pridobljena v postopku naročila male vrednosti, t.im. »evidenčno naročilo«. V 21. členu ZJN-3, z naslovom »mejne vrednosti za uporabo zakona«, je določeno, da je za javna naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prvega odstavka tega člena (kot v obravnavanem primeru), naročnik dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti v skladu z drugim odstavkom. Naročnik mora za ta naročila voditi tudi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, ter o njih sporočiti podatke v skladu s 106. členom tega zakona. Naročnik vsako leto do zadnjega dne februarja na svoji spletni strani ali na portalu javnih naročil objavi seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka ter enaka ali višja od 10.000 eurov brez DDV, z opisom predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila brez DDV ter nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano. Pri »evidenčnih naročilih« se torej uporabljajo zgolj določene določbe ZJN-3, med katerimi pa ni 35. člena, ki ureja javnost podatkov, kar je pravilno ugotovil tudi organ v izpodbijani odločbi.

 

Obravnavani dokumenti so bili pridobljeni z namenom sukcesivne dobave čistilnih sredstev in pripomočkov za čiščenje, sredstev za strojno pomivanje posode ter papirja in papirne galanterije, kar pomeni porabo javnih sredstev, zato je IP ugotavljal, ali so v konkretnem primeru podane okoliščine za uporabo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (npr. poslovna skrivnost), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

IP je pregledal vsebino Povabila k oddaji ponudbe št. 430-1/2019-1 z dne 10. 5. 2019 (v nadaljevanju Povabilo k oddaji ponudbe) in ugotovil, da je bila v 3. točki kot merilo za izbor ponudnika sicer res navedena najnižja cena (ob pogoju, da morajo biti ponujeni vsi artikli,v nasprotnem primeru bo ponudba zavrnjena), vendar pa se na najnižjo ceno ni mogoče opreti, če ponudba ne izpolnjuje drugih zahtev oziroma pogojev, ki so bili navedeni v omenjenem povabilu in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako poleg cene nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz Povabila k oddaji ponudbe, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno s predpisanimi merili izbere najugodnejšo ponudbo. Za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predložene ponudbe, ki odražajo izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije,[3] saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer ne glede na to, ali so izpolnjene vse zahteve za opredelitev poslovne skrivnosti.[4] V primeru neizpolnjevanja zahtev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi zahteve iz Povabila k oddaji ponudbe. Le na ta način ima javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna.

 

Organ je predložil Pogodbo o dobavi papirja in papirne galanterije za Vrtec Rogaška Slatina št. 430-1/2019-4 z dne 6. 6. 2019, iz katere izhaja, da jo je organ s stranskih udeležencem sklenil za obdobje od 6. 6. 2019 do 5. 6. 2020 (1. in 13. člen). To pomeni, ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja zahtev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudba izpolnjuje vse zahteve, prišlo do porabe javnih sredstev. Dokumentacija iz obravnavanega evidenčnega naročila pa izkazuje informacije o blagu, ki ga izbrani ponudnik (tj. stranski udeleženec) tudi dejansko dobavlja organu, in o cenah, ki jih organ za to plačuje, kar pomeni, da gre za podatke o porabi javnih sredstev v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP je nadalje ugotavljal, katera konkretna dokumentacija (ki je organ prosilcu še ni posredoval) vsebuje podatke o cenah in podatke, ki so potrebni za ugotavljanje ustreznosti oz. kakovosti izdelkov, ki jih je organ kupil z javnimi sredstvi. Po pregledu celotne ponudbene dokumentacije je IP zaključil, da na podlagi podatkov iz obrazcev št. 4 (iz katerih so razvidne naslednje kategorije: »zahtevani artikel« (IP pripominja, da je organ v tem delu za vsak artikel posebej navedel natančne tehnične specifikacije oziroma zahteve,[5] na kar je pravilno opozoril tudi prosilec že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe), »enota mere«, »količina«, »naziv ponujenega artikla (blagovna znamka) velikost pakiranja« ter cene kupljenega blaga) in dokumenta organa št. 430-1/2019-2/1 z dne 28. 5. 2019 (ki delno dopolnjuje oziroma nadomešča vsebino obrazca št. 4 za sklop 1. Čistilna sredstva in pripomočki za čiščenje, sredstva za strojno pomivanje posode) ter na podlagi ostale dokumentacije, ki je obvezna sestavina ponudbe glede na besedilo Povabila k oddaji ponudbe (tehnični in varnostni listi, dermatološki testi in potrdila, da določeni izdelki lahko prihajajo v stik z živili),[6] lahko javnost dejansko dobi informacijo o tem, kakšno blago in za kakšno ceno je organ kupil z javnimi sredstvi. Le če se javnost seznani z vsemi temi informacijami, lahko preverja, ali je organ javna sredstva porabil smotrno. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje z javnimi sredstvi. Navedenega se mora zavedati tudi stranski udeležene, na kar je pravilno opozoril tudi prosilec že v postopku na prvi stopnji. Ob vstopu v poslovno razmerje s proračunskim uporabnikom je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev. IP ob tem še poudarja, da, gre v konkretnem primeru za nakup blaga, ki ga bo naročnik uporabljal pri vsakodnevnem delu (vrečke za živila, rokavice, krpe za čiščenje, metle, čistila, papirnate brisače, WC papir…) in bodo torej določeni podatki o kupljenem blagu (npr. podatek o blagovni znamki in velikosti pakiranja ter tudi določene tehnične specifikacije) prosto dostopni ob vsakokratni uporabi, zato je moral stranski udeleženec pričakovati, da v primeru, če bo izbran, podatki o kupljenem blagu ne morejo predstavljati njegove poslovne skrivnosti. Kot je pojasnjeno že zgoraj, o poslovni skrivnosti lahko govorimo takrat, ko podatek ni splošno znan ali lahko dosegljiv osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Z izvajanjem Pogodbe o dobavi papirja in papirne galanterije za Vrtec Rogaška Slatina št. 430-1/2019-4 z dne 6. 6. 2019 pa podatki iz zgoraj navedenih dokumentov postanejo dejansko dostopni javnosti, zato od takrat naprej že po svoji naravi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da glede naslednjih dokumentov na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ ni podana:

- obrazec št. 4 za sklop 2. Papir in papirna galanterija;

- tehnični listi proizvajalca za izdelke iz 1. skupine pod številkami 37, 38, 39, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47 in 49, 48, 50, 51 in 52, 53, 54, 55 in 56, 57;

- tehnični listi proizvajalca za izdelke iz 2. skupine pod številkami 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9;

- tehnični in varnostni listi proizvajalca za izdelke iz 1. skupine pod številkami 58, 59, 60, 61;

- potrdila, da izdelki iz 1. skupine pod številkami 4, 6, 7, 8, 9, 10 lahko prihajajo v stik z živili;

- potrdila, da izdelki iz 2. skupine pod številkami 1, 2, 3, 5, 7, 8, 9 lahko prihajajo v stik z živili;

- dokument organa št. 430-1/2019-2/1 z dne 28. 5. 2019.

 

Tudi obrazec št. 4 za sklop 1. Čistilna sredstva in pripomočki za čiščenje, sredstva za strojno pomivanje posode je na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne vsebuje izjeme poslovne skrivnosti po drugi točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, razen besedila v stolpcu »naziv ponujenega artikla (blagovna znamka) velikost pakiranja« za zaporedne številke 11., 51. in 52., glede katerega izkazana poslovna skrivnost ni bila presežena. Ta del namreč ni bil podlaga za sklenitev Pogodbo o dobavi papirja in papirne galanterije za Vrtec Rogaška Slatina št. 430-1/2019-4 z dne 6. 6. 2019, na podlagi katere se porabljajo javna sredstva. Iz dokumentacije in pojasnil, ki jih je IP posredoval organ, namreč izhaja, da je v postopku izbire ponudnika prišlo do zamenjave teh artiklov, kot izhaja iz dokumenta organa št. 430-1/2019-2/1 z dne 28. 5. 2019, v katerem pa so navedeni artikli, ki jih stranski udeleženec dejansko dobavlja organu, in sicer po cenah, ki pa so navedene v obrazcu št. 4 za sklop 1. Čistilna sredstva in pripomočki za čiščenje, sredstva za strojno pomivanje posode.

 

Izjava o dodatnih ugodnostih, ki jo je organ priložil ponudbeni dokumentacije, ne da bi bila zahtevana v Povabilu k oddaji ponudbe, ni obvezna sestavina ponudbe in posledično tudi z ničemer ni vplivala na odločitev organa o izbiri ponudnika. To pa pomeni, da izkazana poslovna skrivnost v zvezi s tem dokumentom ni presežena na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in je torej v tem delu tudi podana izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Osebni podatki

 

Ker je IP ugotovil, da dokument vsebuje tudi osebne podatke, je izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti.

 

Nekateri izmed tehničnih listov in potrdil za izdelke, ki jih je ponudil stranski udeleženec, vsebujejo imena, priimke in podpise podpisnikov ali pripravljavcev dokumentov, eno potrdilo pa tudi ime, priimek, telefonski številki in elektronski naslov naslovnika dokumenta. Pravna podlaga, v smislu 9. člena ZVOP-1, za razkritje teh podatkov ni podana, kar pomeni, da gre za osebne podatke, ki jih je organ dolžan varovati. Varovani osebni podatki so tudi imeni in priimka predstavnikov stranskega udeleženca, ki so navedeni v dokumentu organa št. 430-1/2019-2/1 z dne 28. 5. 2019. V skladu določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se namreč osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev. Ker po presoji zakonska podlaga za razkritje navedenih osebnih podatkov ne obstaja, hkrati pa ti podatki ne predstavljajo porabe javnih sredstev, gre za varovane osebne podatke, ki jih je dolžan organ pred posredovanjem prosilcu prekriti.

 

Potrdilo, da izdelki iz 2. skupine pod številko 7 lahko prihajajo v stik z živili, vsebuje ime in priimek direktorja gospodarske družbe. IP je ugotovil, da gre za osebo, ki je pooblaščena za zastopanje gospodarske družbe, zato so ti podatki objavljeni na AJPES-u in predstavljajo javne podatke v skladu z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije (Ur. l. RS, št. 49/06 s spremembami in dopolnitvami). Skladno z navedenim obstaja zakonska podlaga za posredovanje imena in priimka direktorja gospodarske družbe prosilcu po ZDIJZ.

 

Podana je tudi pravna podlaga za razkritje imen in priimkov predstavnice organa in ravnateljice, ki so navedeni v dokumentu organa št. 430-1/2019-2/1 z dne 28. 5. 2019. Osebni podatki funkcionarjev in javnih uslužbencev namreč niso varovani na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so absolutno javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev ter opravljanjem javne funkcije in delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

Delni dostop

 

Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane podatke (npr. podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke ali poslovno skrivnost), je treba omogočiti t. i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih podatkov, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke ali poslovno skrivnost) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, v nadaljevanju Uredba ZDIJZ) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Upoštevaje vse navedeno je organ dolžan prosilcu posredovati dokumente s prekritimi podatki, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Sklepno

 

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V delu (glede podatkov, ki predstavljajo varovane osebne podatke in poslovno skrivnost) je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Po ustaljeni upravno sodni praksi (sodba Vrhovnega sodišče RS št. I Up 707/2004, sodba Vrhovnega sodišča RS št. I Up 1469/2006, sodba Upravnega sodišča št. I U 791/2010) organ odloča o upravni stvari po predpisih, ki so veljavni v času odločanja na prvi stopnji.

[2] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako: npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[3] Tako upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1647/2017-29, I U 1613/2009-32, IV U 4/2017-11, II U 374/2018-23.

[4] Tako tudi ustaljena praksa IP, npr. odločbe, št. 090-116/2017/9 z dne 25. 7. 2017, št. 090-78/2009/14 z dne 2. 9. 2008, št. 090-268/2016/6 z dne 15. 12. 2016, št. 090-255/2017 z dne 21. 12 .2017.

[5] Npr. »Osvežilec neprijetnih vonjav v obliki granulata za sesalce – za suho sesanje. Pakiranje: do 10 doziranj v zavitku (Sanovac ali enakovredna zamenjava)«

[6] Tako tudi upravno sodna praksa, npr. sodba II U 374/2018-23, s katero je Upravno sodišče pritrdilo IP, da je podlaga za razkritje dokazil o izpolnjevanju zahtevanih tehničnih značilnosti ponujenega blaga 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.