Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 31.05.2016
Title: Iusta d.o.o. - Elektro Ljubljana d.d.
Number: 0902-7/2016
Category: Kršitev postopka
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilke, s katero je zahtevala dokumentacijo, ki se nanaša na dva izvedena postopka javnega naročanja (ponudbe, sklenjene pogodbe in anekse, unovčenje garancij, korespondenca itd.). IP je pritožbi ugodil, saj se je organ le pavšalno skliceval na izjemi iz 2. in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost in varovani osebni podatki) ter v izpodbijani odločbi ni navedel in utemeljil ter obrazložil nobenih konkretnih dejstev in podatkov o zatrjevanih izjemah od prostega dostopa, prav tako pa ni ugotavljal, ali je prosilki v skladu s 7. členom ZDIJZ možno omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih informacij. IP je tudi ugotovil, da ni povsem jasno, ali organ z vso zahtevano dokumentacijo sploh razpolaga (npr. glede unovčenih garancij), niti iz katerih razlogov je zavrnil dostop do ostalih (delov) ponudb, za katere v izpodbijani odločbi ne zatrjuje nobenih izjem, prav tako pa tudi ne, na kakšen način se želi prosilka seznaniti z zahtevanimi informacijami. Izpodbijana odločba je tako pomanjkljivo obrazložena oziroma sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih (prvi dostavek 214. člena ZUP), zato je ni mogoče preizkusiti (bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP), niti ni razvidno, ali je organ upošteval 44. člen ZUP glede stranske udeležbe (v povezavi z bistveno kršitvijo postopka iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP). Zato je IP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo (na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP) vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-7/2016/2

Datum:   31. 5. 2016

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 12. 4. 2016 družbe IUSTA, d. o. o., Letališka cesta 27, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), ki jo zastopa direktorica Jasna Valant, zoper odločbo družbe Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 30-1/2016-2328 z dne 30. 3. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.   Pritožbi prosilke z dne 12. 4. 2016 se ugodi. Odločba Elektra Ljubljana, podjetja za distribucijo električne energije, d. d., Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana, št. 30-1/2016-2328 z dne 30. 3. 2016, se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek, ki mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

2.   Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 


O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je pri organu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 29. 2. 2016, s katero je zahtevala dokumentacijo, ki se nanaša na dva izvedena postopka javnega naročanja pri organu, in sicer št. objave JN10177/2012 z dne 21. 9. 2012 in naslovom JN 13/12: Dobava betonskih drogov (v nadaljevanju JN10177/2012) ter št. objave JN13481/2013 z dne 23. 10. 2013 in naslovom JN 22/13: Dobava betonskih drogovnikov in betonskih klešč (v nadaljevanju JN3481/2013). Želi se seznaniti na način, določen v 25. členu ZDIJZ, tj. z vpogledom, fotografiranjem, fotokopiranjem in prepisom, z naslednjo dokumentacijo:

–      z vsemi ponudbami ponudnikov, ki so sodelovali na obeh predmetnih javnih razpisih,

–      z vso uradno korespondenco in podatki oziroma vsebino vseh dokumentov vse do realizacije oziroma zaključka posla na obeh predmetnih javnih razpisih,

–      s sklenjenimi pogodbami za izvedbo posla po obeh predmetnih javnih razpisih, morebitno odpovedjo, prenehanjem te pogodbe in sklenjene dodatke k tej pogodbi ter

–      z vsebino oziroma informacijo o unovčenih bančnih garancijah, povezanih s posli po obeh predmetnih javnih razpisih.

 

Z izpodbijano odločbo, št. 30-1/2016-2328 z dne 30. 3. 2016 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je organ odločil, da se zahteva prosilke zavrne. Navaja, da je pri javnem razpisu št. JN10177/2012 eden od ponudnikov označil del svoje ponudbene dokumentacije kot »zaupno – poslovna skrivnost«, po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa se zahteva zavrne, če gre za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pri javnem razpisu št. JN3481/2013 pa ponudba vsebuje osebne podatke, razkritje teh pa bi po določbah 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Dodaja še, da je lastnik standarda ISO/IEC 27001:2013, Sistem za upravljanje varovanja informacij, po katerem se pogodbeni stranki zavežeta pri ravnanju z informacijami, s katerimi se seznanijo pri izvrševanju pogodb, da sta dolžni v celoti ravnati v skladu z navedenim standardom, z določbami Zakona o gospodarskih družbah glede varstva poslovne skrivnosti in določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov. Zaključuje, da je bilo treba v skladu z določili 2. in 3. točke prvega odstavka 6. člena v povezavi s 26. členom ZDIJZ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti, ker bi s pošiljanjem zahtevanih podatkov kršili določbe Zakona o gospodarskih družbah o varovanju poslovne skrivnosti, določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov, standard ISO/IEC 27001:2013 in pogodbena določila.

 

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, tj. zaradi bistvene kršitve pravil postopka in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uvodoma predlaga, da IP pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi oziroma spremeni tako, da ji dovoli vpogled v zahtevano dokumentacijo. Navaja, ob povzemanju določb Zakona o gospodarskih družbah glede poslovne skrivnosti po subjektivnem in objektivnem kriteriju, da organ v izpodbijani odločbi ne pove, kakšne vrste so ti podatki, ki so označeni kot poslovna skrivnost, niti po katerem kriteriju jih je presojal, če jih je sploh presojal, in na kakšni podlagi je sprejel odločitev, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, prav tako pa ne pove, ali je poslovna skrivnost enega izmed ponudnikov temeljila na podlagi njegovega sklepa in kaj obsega ta sklep. V nobenem primeru pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ti že pojmovno ne morejo biti poslovna skrivnost. V konkretnem primeru pa je Zakon o gospodarskih družbah absolutno lex generalis, ZDIJZ in Zakon o javnem naročanju pa lex specialis, kar je treba pri tehtanju in odločanju tudi upoštevati. Po Zakonu o javnem naročanju so ne glede na oznako poslovne skrivnosti javni podatki: količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Konkretno to pomeni, da mora naročnik v vsakokratnem postopku oddaje javnega naročila, v vsakem posameznem primeru presojati, kateri deli ponudbe so javni podatki in zato kot taki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, poleg tega pa javnost podatkov iz postopkov oddaje javnih naročil in transparentnost javnega naročanja izhaja tudi iz primeroma navedenih odločitev Državne revizijske komisije in IP. Izpodbijana odločba je nepravilna in nezakonita, predvsem pa izredno pavšalna, pomanjkljiva in skopa; organ niti ni poizkusil tehtati med načelom javnosti, transparentnosti in varstvom poslovne skrivnosti. Prav tako lahko organ zavrne dostop do zahtevane informacije le takrat, ko se zahteva v celoti nanaša na katero izmed izjem, ki jih določa 6. člen ZDIJZ, sicer se izvede delni dostop. Organ je za razpis JN10177/2012 sam navedel, da je kot poslovna skrivnost označen zgolj del ponudbe enega ponudnika, pri dokumentaciji za razpis JN13481/2013 pa je le pavšalno zaključil, da očitno vsa dokumentacija predstavlja osebne podatke. Ne samo da so razlogi organa za  njegovo odločitev neobrazloženi ampak so tudi docela nestrokovni in podvrženi pravnemu formalizmu brez tehtanja in subsumpcije dejanskega stanja pod pravno normo.

 

Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena in pravočasna ter vložena po upravičeni osebi, ter jo skupaj s spisno dokumentacijo odstopil IP.

 

Pritožbi je bilo treba ugoditi iz naslednjih razlogov:

 

IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, preizkusi izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Med strankama ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da zahtevana dokumentacija po vsebini predstavlja informacijo javnega značaja (javno naročilo za električne drogove (v okviru zagotavljanja elektroenergetske infrastrukture), razpisano oziroma oddano na podlagi Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – ZJNVETPS-UPB3, 43/12 – odl. US, 90/12, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I; v nadaljevanju ZJNVETPS). Prosilka pa v bistvu izpodbija odločitev organa predvsem v smeri, da je obrazložitev organa izredno pavšalna in pomanjkljiva, še posebej pa izpostavlja neizkazanost zatrjevane poslovne skrivnosti.

 

 

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi bila v zvezi z razpisom JN10177/2012 podana izjema poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe).

 

Po prvem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – ZGD–1-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD–1) se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD–1). S pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD–1 mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD–1).

 

Treba je pritrditi pritožbenim razlogom, da organ sploh ni obrazložil, za kakšne podatke gre oziroma na kateri podlagi je presojal poslovno skrivnost, saj le pavšalno (v enem stavku) navaja, da je eden od ponudnikov označil del svoje dokumentacije kot poslovno skrivnost. IP tudi izpostavlja, da se organ pri tem sklicuje na ponudbeno dokumentacijo le enega od ponudnikov in še to le na del te njegove dokumentacije. Že iz obvestila o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi iz 36. člena ZJNVETPS z dne 24. 1. 2013, objavljenega tudi na portalu javnih naročil pod št. JN807/2013, pa je razvidno, da je organ prejel pet ponudb, tako da tudi ni jasno, iz katerih razlogov je zavrnil dostop do ostalih štirih ponudb, niti zakaj je zavrnil dostop do preostalega dela dokumentacije omenjenega enega od ponudnikov, kar torej očitno sploh ne predstavlja poslovne skrivnosti.

 

Prav tako je utemeljen pritožbeni ugovor, da bi moral organ upoštevati tudi načelo javnosti iz postopkov javnega naročanja. IP na splošno navaja, da morajo biti pri javnih naročilih prosto dostopni vsi podatki, ki predstavljajo ne le merila, ampak tudi izpolnjevanje pogojev. Le tako se namreč, v skladu z načelom transparentnosti (po 14. členu ZJNVETPS oziroma tudi po 8. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – ZJN-2-UPB5, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I; v nadaljevanju ZJN-2), ki sta veljala v času odločanja o zahtevi, mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, sami postopki pa so javni) lahko preveri, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Da javni del ponudbe predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev oziroma pogojev iz razpisne dokumentacije, je IP že odločil, npr. v odločbi, št. 090-78/2009/14 z dne 2. 9. 2009, ki je bila potrjena z odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. I U 1613/2009-32 z dne 28. 4. 2010, in odločbi št. 090-234/2014 z dne  24. 12. 2014.

 

IP še dodaja, da je dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega ali objektivnega kriterija poslovne skrivnosti po ustaljeni sodni praksi primarno na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje. Iz dokumentov, ki jih je organ predložil IP, ni razvidno, da bi bil v postopek povabljen tudi ponudnik, katerega poslovno skrivnost omenja organ, oziroma vsi ostali ponudniki tega razpisa, glede na to, da se zahteva nanaša na vse ponudbe ponudnikov. 

 

Organ prve stopnje mora namreč ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba (44. člen ZUP), saj ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes (prvi odstavek 43. člena ZUP). V skladu s 143. členom ZUP organ pred začetkom ugotovitvenega postopka povabi k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku (prvi odstavek); v vabilu k udeležbi navede organ rok, v katerem je mogoče priglasiti udeležbo v postopku, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od osem dni (tretji odstavek). Šesti odstavek 143. člena ZUP določa, da oseba, ki je bila pravilno vabljena k stranski udeležbi in opozorjena na posledice, pa do izdaje odločbe na prvi stopnji ni pravilno priglasila stranske udeležbe, ne more uveljavljati pravnih sredstev zoper odločbo. Za stranske udeležence veljajo tudi določbe 142. člena ZUP. Le takšno ravnanje organa prve stopnje je namreč tudi v skladu s predpisanim varstvom pravic strank (7. člen ZUP) in načelom zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Ker organ tega očitno ni spoštoval, je storil bistveno kršitev določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP (če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP).

 

Glede razpisa JN13481/2013 pa se organ sklicuje na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tj. Zakona o varstvu podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – ZVOP–1-UPB1; v nadaljevanju ZVOP–1) – gre za t. i. varovane osebne podatke.

ZVOP–1 v 1. točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je po 2. točki tega člena posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek (fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa).

Tudi v zvezi s tem razpisom je treba pritrditi pritožbenim ugovorom, da je organ le pavšalno (v enem stavku) navedel, da gre za osebne podatke, razlogi za takšno odločitev pa niso obrazloženi. IP ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe sploh ni razvidno oziroma organ sploh ni v ničemer obrazložil, za katere osebne podatke katerih fizičnih oseb pri točno katerih dokumentih gre, niti zakaj v tej zvezi omenja le eno ponudbo, saj je iz obvestila o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi iz 36. člena ZJNVETPS z dne 6. 2. 2014, objavljenega tudi na portalu javnih naročil pod št. JN1525/2014, razvidno, da je organ prejel dve ponudbi, tako da tudi ni jasno, iz katerih razlogov je zavrnil dostop do druge ponudbe.

 

Na podlagi vsega navedenega IP poudarja, da za utemeljitev odločitve organa ne zadostuje samo pavšalna navedba oziroma sklic na tisto točko izjeme, ki jo zatrjuje organ, ampak mora biti obrazložitev izčrpna in popolna oziroma mora vsebovati vse predpisane sestavine iz prvega odstavka 214. člena ZUP, tj. natančno navedbo vseh pravnorelevantnih dejstev in razlogov, zakaj je organ odločil, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ mora v obrazložitev odločbe, v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, vključiti zlasti ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto (2. točka), kot tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka), razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka), in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke (6. točka), tako da je sploh možna presoja o pravilnem in popolnem ugotovljenem dejanskem stanju ter o pravilni uporabi materialnega prava in stranki omogočena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. IP poudarja, da morajo biti zlasti razlogi za zavrnitev zahteve oziroma razlogi, s katerimi se dokazuje obstoj izjeme od dostopa do informacij javnega značaja, natančno, jasno in konkretno obrazloženi, da se lahko preizkusi njihova utemeljenost oziroma izkazanost, prikriti podatki pa tudi opisno opredeljeni. Obrazložitev izpodbijane odločbe tem pravilom ne zadostuje, oziroma je tako pomanjkljivo obrazložena, da je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP).

 

Utemeljene so tudi pritožbene navedbe glede neuporabe delnega dostopa. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ za zahtevane informacije, za katere uveljavlja izjemo poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov, sploh preveril, ali bi bilo možno uporabiti institut delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ oziroma 21. členom v času odločanja organa veljavne Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11)[1]. V skladu s 7. členom ZDIJZ pooblaščena oseba organa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena[2] in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino (oziroma mu omogoči ponovno uporabo) preostalega dela dokumenta. Na podlagi prvega odstavka 21. člena navedene uredbe se šteje, da je te informacije mogoče tako izločiti iz dokumenta, če jih je mogoče na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki, oziroma v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki[3]. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidna nobena odločitev oziroma ugotovitveni postopek v tej smeri, ali vsaj razlogi za neupoštevanje tega instituta delnega dostopa.

 

Iz izpodbijane odločbe tudi izhaja, da naj bi glede vseh zahtevanih dokumentov po obeh predmetnih javnih razpisih obstajali (samo) izjemi po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz česar je mogoče razumeti oziroma je nujen pogoj za izjemo, da dokumenti sicer obstajajo. Iz spremnega dopisa organa o odstopu pritožbe z dne 25. 4. 2016 pa izhaja, da zahtevane dokumentacije, ki se nanaša na unovčene garancije, nima oziroma da teh unovčitev ni bilo, tako da ni povsem jasno, kateri je bil dejanski razlog za zavrnitev vsaj tega dela zahtevane dokumentacije.

 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ namreč izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

 

Če organ v zvezi z zahtevano informacijo oziroma dokumentacijo nima nobenega dokumenta v materializirani obliki, mora zahtevo zavrniti iz tega razloga; (ne)obstoj izjem od dostopa do informacij javnega značaja se lahko ugotavlja le glede informacij, ki tudi obstajajo v materializirani obliki. Če pa organ razpolaga z zahtevano informacijo, jo je dolžan prosilcu posredovati, razen če se lahko v skladu z zakonom dostop omeji oziroma ne dovoli.

 

IP še pripominja, da iz zahteve prosilke ni povsem določno razvidno, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevanih informacij, saj v njej našteva skoraj vse predpisane načine iz 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ (vpogled, prepis, fotokopija) oziroma navaja dostop tudi s fotografiranjem, ki ga ZDIJZ sicer ne omenja (v predlogu odločitve o pritožbi prosilka v njej sicer navaja (le) vpogled). Če je pa vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora organ po prvem odstavku 67. člena ZUP od vložnika zahtevati, da odpravi pomanjkljivosti, oziroma mora v postopkih po ZDIJZ ravnati po prvem odstavku 18. člena ZDIJZ in prosilca pozvati, da zahtevo ustrezno dopolni oziroma odpravi pomanjkljivosti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe oziroma spisne dokumentacije ni razvidno, da bi organ upošteval omenjene določbe zlasti 17. in 18. člena ZDIJZ.

 

Glede na vse navedeno je organ kršil materialno pravo in nepopolno ugotovil dejansko stanje ter storil bistvene kršitve pravil postopka.

 

Organ v izpodbijani odločbi ni navedel in utemeljil ter obrazložil nobenih konkretnih dejstev in podatkov o zatrjevanih izjemah od prostega dostopa, saj sama pavšalna navedba, da zahtevana dokumentacija vsebuje poslovno skrivnost oziroma varovane osebne podatke, brez njihove konkretne opredelitve, za ugotovitev oziroma preveritev obstoja zatrjevanih izjem ne zadostuje. Prav tako pa organ v postopku na prvi stopnji ni ugotavljal, ali je prosilki v skladu s 7. členom ZDIJZ možno omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih informacij. Hkrati pa niti ni povsem jasno, ali organ z vso zahtevano dokumentacijo sploh razpolaga (npr. glede unovčenih garancij) oziroma ali bi treba zavrniti del zahteve iz razloga neobstoja informacij v materializirani obliki, niti iz katerih razlogov je zavrnil dostop do ostalih (delov) ponudb, za katere v izpodbijani odločbi ne zatrjuje nobenih izjem. V predmetni zadevi tudi ni povsem jasno, na kakšen način se želi prosilka seznaniti z zahtevanimi informacijami, saj ni razvidno, da bi organ upošteval 17. člena ZDIJZ oziroma da bi ravnal v skladu z 18. členom tega zakona.

 

Vse navedeno je v obravnavani zadevi neugotovljeno, nepojasnjeno oziroma nejasno, izpodbijana odločba je tako pomanjkljivo obrazložena oziroma sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih (prvi dostavek 214. člena ZUP), zato je ni mogoče preizkusiti (bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP). Poleg tega pa tudi ni razvidno, ali je organ upošteval 44. člen ZUP (v povezavi z bistveno kršitvijo postopka iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP) glede stranske udeležbe.

 

Zaradi zgoraj naštetih pomanjkljivosti, ki jih bo zaradi vsebinskega poznavanja zadevnega področja oziroma spisne (razpisne) dokumentacije ter dejstva, da je organ tisti, ki lahko opiše ter ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi, hitreje in bolj ekonomično odpravil organ sam, je bilo treba, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponovni postopek, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Organ je dolžan pri ponovnem odločanju, če v zadevi ne bo odločil drugače oziroma ugotovil obstoja morebitnih drugih izjem (vsako izjemo je treba obravnavati restriktivno ter za vsak posamičen dokument), upoštevati stališča in napotke iz te odločbe oziroma ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema te odločbe, odločiti o zahtevi oziroma izdati novo odločbo, zoper katero ima prosilka pravico pritožbe.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

Postopek vodila:

Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Skoraj identična določba (glede na ZDIJZ-E (Uradni list RS, št. 102/15), ki je začel veljati 8. 5. 2016, je dodana še izjema iz 5.a člena ZDIJZ v zvezi s postopki in varovanjem tajnosti vira) je v 19. členu nove oziroma sedaj veljavne Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16), ki je enako začela veljati 8. 5. 2016.

[2] Z ZDIJZ-E je dodana še izjema iz 5.a člena ZDIJZ

[3] Na podlagi drugega odstavka istega člena se ne glede na navedeni prvi odstavek šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.