Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 16.07.2019
Title: Inštitut za pravo človekovih pravic - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Number: 090-111/2019
Category: Kršitev postopka
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

IP je ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil v ponoven postopek organu prve stopnje. V pritožbenem postopku je namreč ugotovil, da so utemeljene pritožbene navedbe prosilca, da se izpodbijane odločbe nima vsebinskih razlogov za odločitev. Zaradi dejstva, da se organ v postopku ni opredelil do posameznih dokumentov, ki so bili predmet njegove presoje, in posledično tudi ni ugotavljal obstoja izjem po posameznih dokumentih, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, posledično pa se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se moral. primeru obrazložitev izpodbijane odločbe torej nima vseh potrebnih sestavin, zaradi česar je pomanjkljiva in odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki. drugega odstavka 237. člena ZUP.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-111/2019/2
Datum: 16. 7. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Inštituta za pravo človekovih pravic, Krekov trg 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), ki ga zastopa direktor Tilen Veseljak, z dne 18. 4. 2019, zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-11/2019/5 z dne 7. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 18. 4. 2019 se ugodi in se odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 090-11/2019/5 z dne 7. 5. 2019, odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 14. 3. 2019 od organa zahteval, da mu posreduje:
1. v elektronski obliki številke zadev, njihov popis in vse izpise dokumentov pod katerimi vodite na vašem ministrstvu in vaših sestavnih delih vaše poslovanje z družbo AVGUSTA d.o.o. za obdobje 1. 1. 2015 – 1. 1. 2019;
2. vse pogodbe in morebitne anekse, ki ste jih na podlagi javnih naročil ali neposrednih pogodb sklenili z družbo Avgusta d.o.o. v obdobju 1. 1. 2015 – 1. 1. 2019;
3. vsa poročila, avdio, video in slikovni material, ki ste ga pridobili na podlagi celotnega pogodbenega sodelovanja z družbo AVGUSTA d.o.o. oz. od njegovih morebitnih podizvajalce v obdobju 1. 1. 2015 – 1. 1. 2019;
4. v elektronski obliki popis dokumentov v vaši zadevi št. 4301 – 1/2016 skupaj z vsemi izpisi dokumentov in celotnim slikovnim, avdio in video gradivom, ki ste ga prejeli na podlagi pogodbe z družbo AVGUSTA d.o.o. oz. morebitnimi drugimi (pod)izvajalci in
5. popis vseh zadev, ki v obdobju 1. 1. 2015 – 1. 1. 2019 vsebujejo ključne besede »RUDARSKA DELA« ali »HUDA JAMA« ali »ROV BARBARE« ali »BARBARIN ROV«.

Organ je prosilcu delno ugodil in mu z dopisom, št. 090-11/2019/3 z dne 10. 4. 2019 posredoval informacije javnega značaja v zadevah, v katerih je razpolagal z dokumentacijo. V zvezi s 4. točko zahteve, ki se nanaša na zadevo, ki jo organ vodil pod opr. št. 4301 – 1/2016, pa je izdal odločbo, št. 090-11/2019/2 z dne 10. 4. 2019, s katero je zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov, ki se v citirani zadevi nahajajo pod št. 7 do 11, 13 do 16 in 27 do 30, zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), izjemo poslovne skrivnosti (2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in izjemo dokumenta v nastajanju (9. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Navaja, da gre za dokumente o preverjanju pogojev za priznanje sposobnosti ponudnika. Poleg tega je s citirano odločbo zavrnil tudi dostop do dokumentov pod št. 18 in 19, saj gre za dokumenta, ki sta bil napačno uvrščena v to zadevo in sta bila kasneje premeščena.

Prosilec je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 18. 4. 2019. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo organa, saj bi mu dokumente lahko posredoval z delnim dostopom, torej s prekritimi osebnimi podatki in poslovno skrivnostjo ponudnika. Glede izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena pa navaja, da pridobitev teh informacij omogoča civilni družbi nadzor nad delovanjem državnih organov in je nenavadno, da gre za dokumente, ki so nastali leta 2016 in so še vedno v stanju izdelave. Opozarja, da je potrebno izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ razlagati restriktivno. Dalje uveljavlja kršitev pravil postopka v smislu pomanjkljive obrazložitve odločbe, ki se je ne da preizkusiti, saj vsebuje le povzemanje zakonskih določb brez meritornih razlogov. Predlaga,da IP sam reši zadevo in mu posreduje te dokumente oziroma da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Organ je 7. 5. 2019 po elektronski pošti prosilčevo pritožbo odstopil v reševanje IP, z dopisom, št. 090-11/2019/5 z dne 7. 5. 2019, v katerem je navajal, da se je zadeva 4301-1/2016 nanašala na« javno naročilo za rudarska dela pri izkopu posmrtnih ostankov v jašku I. - na območju vojnega grobišča Barbara rov v Hudi jami in priprava vseh posmrtnih ostankov za prevoz ter njihov pokop v Mariboru«. V dokumentih od 7 do 11, od 13 do 16 in od 27 do 30 gre za podatke o preverjanju pogojev za priznanje sposobnosti ponudnika in so v skladu z veljavno javno naročniško zakonodajo opredeljeni kot poslovna skrivnost, osebni ali tajni podatki ponudnika. Ponudnik je namreč za preverjanje pogojev in sposobnosti s pooblastilom pooblastil le naročnika – organ. Javno naročilo je bilo, v skladu z veljavno zakonodajo, objavljeno na Portalu javnih naročil. Glede dokumentov 18 in 19 pa je pojasnil, da se dokument pod št. 18 nanaša na dokument, ki je bil v glavni pisarni po pomoti uvrščen v to zadevo in se ga je kasneje premestilo v drugo, ustrezno zadevo, dokument številka 19 v pa je uradni zaznamek glavne pisarne o navedeni premestitvi. Hkrati z odstop pritožbe je organ IP posredoval tudi dokumentacijo, ki jo je posredoval prosilcu in dokumentacijo, glede katere je zavrnil dostop z izpodbijano odločbo.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

K I. točki izreka:

Pritožba je utemeljena.

Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

a)    Predmet presoje pritožbenega postopka

IP ugotavlja, da je bilo z izpodbijano odločbo odločeno le o 4. točki prosilčeve zahteve z dne 14. 3. 2019, s katero je od organa zahteval, da mu v elektronski obliki posreduje popis dokumentov v zadevi št. 4301 – 1/2016, skupaj z vsemi izpisi dokumentov in celotnim slikovnim, avdio in video gradivom, ki ga je organ prejel na podlagi pogodbe z družbo AVGUSTA d.o.o. oz. morebitnimi drugimi (pod)izvajalci. Iz razlogov izpodbijane odločbe in dopisa organa, št. 090-11/2019/3 z dne 10. 4. 2019 izhaja, da pod citirano zadevo organ vodi javno naročilo za rudarska dela pri izkopu posmrtnih ostankov v jašku I. - na območju vojnega grobišča Barbara rov v Hudi jami in priprava vseh posmrtnih ostankov za prevoz ter njihov pokop v Mariboru. Na podlagi javnega naročila je organ sklenil pogodbo z družbo SIIPS AD, d.o.o., Zagorje ob Savi, ki je bil vodilni partner v skupni ponudbi z družbo Avgusta, d.o.o.

Organ je prosilcu dostop do nekaterih dokumentov te zadeve odobril in mu jih posredoval z dopisom z dne 10. 4. 2019. Z izpodbijano odločbo pa je s sklicevanjem na izjeme iz 2., 3. in 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do dokumentov pod št. 7 do 11, 13 do 16 in 27 do 30, dostop do dokumentov pod št. 18 in 19 pa je zavrnil iz razloga, ker gre za dokumenta, ki sta bila napačno uvrščena v to zadevo.

Prosilec s pritožbo izpodbija odločbo organa v celoti, zato IP ugotavlja, da so predmet presoje tega pritožbenega postopka vsi dokumenti, glede katerih je bil prosilcu dostop z izpodbijano odločbo zavrnjen.

b)    Odločitev IP in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da zahtevani dokumenti, ki so predmet tega pritožbenega postopka izpolnjujejo vse elemente informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je, ali so to prosto dostopne informacije javnega značaja.

Po vpogledu v spisovno dokumentacijo je IP ugotovil, da dokumenti iz zadeve, št. 4301-1/2016, ki so predmet tega pritožbena postopka, predstavljajo različne vrste dokumentov, ki so bili pridobljeni v postopku predmetnega javnega naročila. Organ je dostop do predmetnih dokumentov zavrnil s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti, izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo dokumenta v nastajanju.

Prosilec v pritožbi ugovarja, da organ za svojo utemeljitev navedenih izjem od prostega dostop do informacij javnega značaja ni podal utemeljenih razlogov oziroma so bili njegovi razlogi pavšalni. IP je glede tega pritožbena ugovora sledil prosilcu, saj je ugotovil, da je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe le citiral relevantne zakonske določbe, ki se nanašajo na presojane izjeme, pri tem pa ni podal nobenih razlogov za obstoj posameznih kriterijev, po katerih se presoja njihov obstoj. Organ se pavšalno sklicuje na Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3), po katerem naj bi bili presojani dokumenti opredeljeni kot poslovna skrivnost, osebni in tajni podatki ponudnika. Pri tem se organ ne opredeli do vsakega presojanega dokumenta posebej, katero od izjem vsebuje, temveč se na splošno glede vseh dokumentov sklicuje na vse tri navedene izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja.

Takšni posplošeni argumentacij IP ni mogel slediti. V postopkih dostopa do informacij javnega značaja se obstoj izjem od prostega dostopa presoja v okviru ZDIJZ in drugih zakonov, na katere ta napotuje. IP ni poznano, da bi ZJN-3 vseboval določbe, iz katerih bi določno izhajalo, da so dokumenti o preverjanju pogojev za priznanje sposobnosti ponudnika v skladu z ZJN-3 opredeljeni kot poslovna skrivnost, osebni in tajni podatki. Iz 35 .člena ZJN-3 izhaja, da naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ta ali drug zakon ne določa drugače. Naročnik pa mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke (prvi odstavek). Ne glede na prejšnji odstavek so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (drugi odstavek). Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb (tretji odstavek). Vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila so po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo (četrti odstavek). Ne glede na te določbe ZJN-3 pa mora organ v postopkih dostopa do informacij javnega značaja za obstoj izjeme obrazložitvi, zakaj je ta podana ob upoštevanju kriterijev, ki jih zanjo določa ZDIJZ.

V zvezi z izjemo poslovne skrivnosti 2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (v nadaljevanju ZGD-1). Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. V zvezi z definicijo poslovne skrivnosti, IP sicer pojasnjuje, da je od 20. 4. 2019 v veljavi Zakon o poslovni skrivnosti (Ur.l. RS št. 22/2019, v nadaljevanju ZPosS), ki med drugim določa tudi pojem poslovne skrivnosti (2. člen ZPosS) in v prehodnih in končnih določbah spreminja določbo 39. člena ZGD-1 (prvi odstavek 12. člena ZPosS). Vendar pa, upoštevaje načelo zakonitosti, za potrebe tega pritožbena postopka IP poudarja, da je potrebno pri utemeljitvi te izjeme najprej dokazati obstoj enega od kriterijev za obstoj te izjeme (subjektivni ali objektivni).

V primeru presoje izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) mora organ za vsak dokument posebej presoditi, ali vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Glede veljavne zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 pričela uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki ureja varstvo osebnih podatkov in se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno. Ker Republika Slovenija do izdaje te odločbe še ni sprejela novega zakona, ki bi urejal varstvo osebnih podatkov, pa se poleg uredbe, ki se uporablja neposredno, v določenem delu uporablja še vedno veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1).

V zvezi z izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ IP pojasnjuje, da je ta podana:
1. če gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave,
2. dokument je še predmet posvetovanja v organu,
3. njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine (specifični škodni test).
Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba), ki v prvem odstavku 4. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

Zaradi dejstva, da se organ v postopku ni opredelil do posameznih dokumentov, ki so bili predmet njegove presoje, in posledično tudi ni ugotavljal obstoja izjem po posameznih dokumentih, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, posledično pa se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se moral. Iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, kateri dokumenti v zvezi z relevantno 4. točko zahteve prosilca pri njem sploh obstajajo, saj organ prosilcu tudi ni posredoval popisa zadeve, čeprav to izrecno izhaja iz njegove zahteve. Takšna obrazložitev kot jo vsebuje izpodbijana odločba pa ne zadosti določbi 214. členom ZUP, po kateri mora vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1.    razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2.    ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto;
3.    razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4.    navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5.    razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6.    razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

IP ugotavlja, da je povsem utemeljena pritožbena navedba prosilca, da organ ni zadostil kriteriju obrazloženosti odločbe v »meritornem, to je »vsebinskem« smislu. IP namreč ugotavlja, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, ker se ni vsebinsko opredelil do vsakega posameznega dokumenta iz zadeve št. 4301 – 1/2016, ki je bil predmet presoje in ni pojasnil razlogov, zakaj ti dokumenti, do katerih je zavrnil dostop, predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja, posledično pa je nepopolna tudi obrazložitev izpodbijane odločbe.

Prav tako se organ ni opredelil do možnosti uporabe instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, niti iz obrazložitve ne izhaja, da bi sploh ugotavljal dejstva, ki so pomembna za odločitev o možnostih in načinu uporabe instituta delnega dostopa. Določba 7. člena ZDIJZ namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Izpodbijane odločbe po oceni IP ni mogoče preizkusiti, ker tako izrek kot tudi obrazložitev ostajata zgolj na deklaratorni ravni. Odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe. Enako stališče izhaja iz tudi iz sodne prakse (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003).

IP poudarja, da je obrazložitev avtoritativne odločitve eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih, že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov napram aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities), in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so: 1. - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2. - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3. - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu).

V konkretnem primeru obrazložitev izpodbijane odločbe torej nima vseh potrebnih sestavin, zaradi česar je pomanjkljiva in odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki. drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je moral zato izpodbijano odločbo odpraviti.

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zlasti zaradi neutemeljene obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. Prvostopenjski organ je zato tisti, ki bo najlažje opravil vsa procesna dejanja in v nadaljevanju odločanja ugotovil, v katerem delu predstavljajo zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu gre za izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja in se opredelil tudi do morebitnih dodatnih vprašanj, do katerih se pri prvotnem odločanju ni opredelil.

c)    Navodila organu za odločanje v ponovljenem postopku

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja (najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve) izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ bo moral pri ponovnem odločanju upoštevati določbe 214. člena ZUP glede obrazložitve upravne odločbe in jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki so predmet presoje, vsebujejo posamezno od izjem od prostega dostopa do informacij javnega. Presojati bo moral vsak posamezen dokument, ki ga je identificiral kot informacijo javnega značaja, ki jo je zahteval prosilec s 4. točko zahteve, in za vsak posamezen dokument ugotoviti, ali lahko dostop do njega zavrne zaradi obstoja izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ. Ob sklicevanju na obstoj izjem po ZDIJZ IP opozarja, da mora organ pri tem v celoti upoštevati pogoje, ki morajo biti za posamezno izjemo izpolnjeni ter zatrjevano izjemo in concreto izkazati, ob upoštevanju kriterijev in pogojev, ki jih je za izjeme, na katere se sklicuje izpodbijana odločba, pojasnil IP zgornjih razlogih te obrazložitve. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, bo moral nadalje oceniti, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16) in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov, ki bo konsistenten z izrekom. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ, tako v izreku kot tudi v obrazložitvi odločbe, natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo, na podlagi katere izjeme (npr. varstvo osebnih podatkov), katero vrsto podatkov je prekril (npr. ime in priimek ipd.), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice, ipd.) in katero izjemo predstavljajo (npr. varstvo osebnih podatkov). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se dostop zavrne v celoti oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

Poleg tega IP še opozarja, da bo moral organ prve stopnje v okviru presoje obstoja izjem k udeležbi v postopku pozvati tudi vse morebitne stranske udeležence, na kar je, po 44. členu ZUP, dolžan paziti po uradni dolžnosti.

Hkrati pa IP opozarja, da organ v ponovljenem postopku odloča tudi o morebitnih stroških za posredovanje zahtevane dokumentacije, in sicer po postopku, ki je predpisan v ZDIJZ in v Uredbi, ter o stroških postopka. Organ lahko skladno z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij (glej 34. do 36.b člen). Ob tem IP opozarja, da določbe prvega odstavka 36. člena ZDIJZ ni mogoče razumeti v smislu, da organ stroškov ne sme zaračunati, če stroškovnika ne objavi. Stroškovnik je namreč v skladu z določbami 35. člena ZDIJZ določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi (glej 16. do 18. člen). O pravilnosti in utemeljenosti zaračunanih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja, glede katerih organ ugodi zahtevi prosilca, je IP že večkrat odločal (glej npr. odločbo IP, št. 090-27/2017/7 z dne 18. 4. 2017).

d)    Sklepno

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. čl. ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o relevantnem delu zahteve prosilca (4. točka) odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

K II. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Postopek vodila:
Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka