Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 16.06.2016
Title: Harvey Norman Trading d.o.o. - Tovorni promet d.o.o.
Number: 0902-9/2016
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Sustained


POVZETEK:

SŽ – Tovorni promet, d. o. o., kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in s tem zavezanec po ZDIJZ, je zavrnil zahtevo prosilca, s katero je ta na podlagi prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ zahteval informacije glede določene sodne poravnave, katere predmet je bilo tudi razpolaganje z lastninsko pravico na določenih nepremičninah zavezanca. Pri svoji odločitvi se je zavezanec skliceval na to, da je na predmetnih nepremičninah s predmetno sodno poravnavo, ki zajema tudi ureditev drugih medsebojnih razmerij med strankama glede drugih nepremičnin, prišlo do spremembe vpisa lastništva v zemljiški knjigi (le) na podlagi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem. IP je pritožbi ugodil in pritrdil pritožbenim navedbam, da predmetna sodna poravnava oziroma njena vsebina predstavlja informacijo javnega značaja, saj je ugotovil, da gre za informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje oziroma razpolaganje s stvarnim premoženjem (torej za informacijo iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ), kar pa pomeni (kakršen koli) prenos lastninske pravice na nepremičninah, poleg tega pa gre tudi za pogodbo glede premoženja samoupravne lokalne skupnosti, ki je bila tudi stranka te poravnave. IP je izpodbijani odgovor zavezanca tako odpravil in odločil, da je zavezanec prosilcu dolžan posredovati fotokopijo predmetne sodne poravnave.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-9/2016/3

Datum:   16. 6. 2016

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 18. 4. 2016 družbe HARVEY NORMAN TRADING, d. o. o., Letališka cesta 3D, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa direktor Goran Spasevski in po njegovem pooblastilu z dne 2. 4. 2015 … (v nadaljevanju prosilec), zoper odgovor družbe SŽ – Tovorni promet, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju zavezanec), št. 10805-1/2016-5 z dne 30. 3. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.   Pritožbi prosilca se ugodi in se odgovor zavezanca SŽ – Tovorni promet, d. o. o., št. 10805-1/2016-5 z dne 30. 3. 2016, odpravi in se odloči: Zavezanec je dolžan prosilcu v 31 (enaintridesetih) dneh od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo pisnega odpravka sodne poravnave, opr. št. P 454/2015-II z dne 14. 7. 2015.

 

2.   Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

 

3.   V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 


O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 16. 3. 2016 zahteval, da mu zavezanec kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom Republike Slovenije kot osebe javnega prava, ki je glede na vpis v zemljiško knjigo pod št. Dn 178964/2015 z učinkom z dne 4. 9. 2015 razpolagal z lastninsko pravico na nepremičninah ob Letališki cesti v Ljubljani, med drugim konkretno z nepremičninami z ID znaki 1730-485/3-0, 1730-493/4-0, 1730-495/5-0, 1730-1207/10-0 in 1730-498/15-0 (v nadaljevanju predmetne nepremičnine), v korist Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL), in sicer na podlagi izvršljive sodne poravnave z dne      14. 7. 2015 (v nadaljevanju predmetna sodna poravnava), na temelju prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ pisno sporoči:

–      ali je bil prenos lastninske pravice na temelju predmetne sodne poravnave opravljen odplačno ali neodplačno;

–      če je bil ta prenos odplačen, kaj je predstavljajo nasprotno izpolnitev MOL, predvsem pa, ali je bila ta izpolnitev denarna oziroma vrednostno ocenljiva;

–      če je bila ta izpolnitev denarna oziroma vrednostno ocenljiva, kolikšna je bila v denarju ali v denarni protivrednosti, strukturirano po (1) celotni sodni poravnavi, (2) posamezni zgoraj navedeni parceli in (3) po m2; če je bila nasprotna izpolnitev MOL strukturirana po samo nekaterih spredaj navedenih parametrih od (1) do (3) ali pa kako drugače, po katerem od izrecno navedenih parametrov ali po katerem morebitnem drugačnem parametru je bila nasprotna izpolnitev strukturirana in za kakšno denarno vrednost oziroma protivrednost;

–      ali so bile za sklenitev predmetne sodne poravnave izpolnjene vse zakonske predpostavke.

 

V skladu z ZDIJZ je prosilec prosil za pisno posredovanje zahtevanih informacij, poleg tega pa tudi za vpogled v dokumentacijo, ki zadeva postopek, ki se je zaključil s predmetno sodno poravnavo.

 

Zavezanec je z odgovorom, št. 10805-1/2016-5 z dne 30. 3. 2016 (v nadaljevanju izpodbijani odgovor) prosilcu odgovoril, da je na predmetnih nepremičninah s predmetno sodno poravnavo prišlo do spremembe vpisa lastništva v zemljiški knjigi na podlagi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem in da predmetna sodna poravnava zajema tudi ureditev drugih medsebojnih razmerij med strankama glede drugih nepremičnin, prav tako na način uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem, s poravnavo pa so zaključeni tudi sodni postopki, povezani z nepremičninami, ki so predmet poravnave, ter da so bile za sklenitev sodne poravnave izpolnjene vse zakonske predpostavke.

 

Prosilec je zoper izpodbijani odgovor vložil pritožbo z dne 18. 4. 2016, v kateri navaja, da je zavezanec odgovoril le na vprašanje v zvezi z izpolnitvijo zakonskih predpostavk za sklenitev predmetne sodne poravnave, vsa ostala vprašanja pa ignoriral, tako da zahtevi prosilca ni ugodil niti delno (zavezanec ni posredoval niti dela dokumentov oziroma informacij, ki jih je zahteval), zaradi česar gre izpodbijani odgovor smatrati za zavrnitev njegove zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Da je do prenosa lastninske pravice na predmetnih nepremičninah prišlo na podlagi predmetne sodne poravnave, je podatek, s katerim je že razpolagal in ga tudi navedel v zahtevi, tako da mu zavezanec sploh ni posredoval niti enega samega zahtevanega podatka oziroma sploh ni pojasnil, zakaj je njegovo zahtevo zavrnil oziroma zahtevnih podatkov ni posredoval. Navedba o sklenitvi predmetne sodne poravnave zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim pa je tako pavšalna, da iz te ni mogoče razbrati podatkov, ki jih je zahteval in do katerih je nedvomno upravičen glede na namen ZDIJZ iz 2. člena (javnost in odprtost delovanja ter prizadevanje za čim večjo obveščenost). Po njegovem mnenju predmetna sodna poravnava nedvomno vsebuje podatke, ki se nanašajo na delovanje zavezancev (npr. na porabo javnih sredstev s strani MOL) in gre nedvomno za informacijo, ki izvira iz delovnega področja zavezanca, nahaja pa se v obliki dokumenta, ki ga je zavezanec izdelal v sodelovanju z drugim zavezancem (MOL), vsaka sodna poravnava pa je po svoji pravni naravi pogodba (dvostranski posel), pri čemer naj bi bila ta pogodba v predmetni zadevi pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki pa glede na dikcijo 40. člena Zakona o zemljiški knjigi nadomešča pravnoposlovni prenos lastninske pravice v primeru izvedenega načina pridobitve te stvarne pravice. Ker pa je za vsak dvostranski posel značilno, da se obe stranki zavežeta k izpolnitvi svojih (nasprotnih) obveznosti, prosilec sklepa, da se je tudi MOL zavezala opraviti določeno nasprotno izpolnitev v korist zavezanca (v zameno za prenos lastninske pravice). Ker pa za MOL veljata tudi načeli javnosti in preglednosti po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15; v nadaljevanju ZSPDSLS), in sicer 7. in 8. člen ZSPDSLS, je po njegovem mnenju jasno, da vsebina predmetne sodne poravnave, ki predstavlja pogodbo dveh zavezancev glede premoženja samoupravne lokalne skupnosti (MOL), nedvomno predstavlja podatek javnega značaja, do katerega je prosilec upravičen. Poudarja, da podatek, ki ga želi pridobiti, predstavlja vsebino predmetne sodne poravnave. Predlaga, da IP izpodbijani odgovor odpravi, zavezancu pa naloži, da mu mora posredovati vsebinsko utemeljen in elaboriran odgovor, ki bo tudi dejansko vseboval podatke, ki jih je prosilec od zavezanca zahteval, ne pa zgolj pavšalnega odgovora o informacijah, s katerimi prosilec že razpolaga, in zavezancu naloži tudi plačilo priglašenih stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo do popolnega plačila.

 

Zavezanec je z dopisom z dne 4. 5. 2016 pritožbo odstopil IP in mu skupaj z zahtevo poslal tudi predmetno sodno poravnavo ter hkrati (ponovno) pojasnil, da prosilcu ni posredoval zaprošenih informacij, ker je na podlagi predmetne sodne poravnave prišlo do spremembe vpisa lastništva v zemljiški knjigi na podlagi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem (kar naj bi se tudi po praksi upravnih enot ne štelo za promet z nepremičninami), takšna sprememba lastništva pa da ni informacija javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma ne ustreza nobeni od opredelitev iz ZSPDSLS; iz njegove navedbe v izpodbijanem odgovoru o vsebovani ureditvi tudi drugih medsebojnih razmerij med strankama glede drugih nepremičnin v predmetni sodni poravnavi, pa naj bi bila razvidna tudi nasprotna izpolnitev MOL.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, preizkusi izpodbijani odgovor v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da zavezanec spada med zavezance po ZDIJZ, saj je v skladu s 1.a členom ZDIJZ poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (po podatkih iz poslovnega registra na spletni strani AJPES je imetnik 100 % deleža zavezanca Republika Slovenija) in je tako tudi vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja po 3.b členu ZDIJZ (tudi objavljen na spletni strani AJPES). Prav tako ni sporno, da je bil zavezanec po podatkih iz poslovnega registra poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava tudi v času, ko so nastale informacije, ki so predmet zahteve, tj. v času sklenitve predmetne sodne poravnave julija 2015. V skladu s petim odstavkom 1.a člena ZDIJZ je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Sporno pa je, ali  je zavezanec pravilno zavrnil dostop do zahtevane informacije javnega značaja, sklicujoč se pri tem na to, da je prišlo do spremembe vpisa lastništva v zemljiški knjigi (le) na podlagi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem (zaradi česar naj ne bi šlo za informacijo javnega značaja) oziroma da predmetna sodna poravnava zajema tudi ureditev drugih medsebojnih razmerij glede drugih nepremičnin (iz česar naj bi izhajal odgovor glede nasprotne izpolnitve MOL).

 

Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (torej tudi pri zavezancu v obravnavani zadevi) so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ primeroma navaja v prvem odstavku 4.a člena:

–    informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

–    informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja pri teh poslovnih subjektih tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja med drugim tudi informacija iz sklenjenega pravnega posla[1], ki se nanaša na pridobivanje oziroma razpolaganje s stvarnim premoženjem, kar pa vsekakor pomeni (kakršen koli) prenos lastninske pravice na nepremičninah, tudi po določbah ZSPDSLS, ki ga omenjata tako prosilec kot zavezanec. Ta zakon v 3. členu (pomen izrazov), v okviru katerega definira tudi upravljanje s stvarnim premoženjem (tj. nepremičninami in premičninami), določa, da:

»3.  pridobivanje stvarnega premoženja države in samoupravne lokalne skupnosti pomeni vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem premoženju na državo, samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega prava;

4.  razpolaganje s stvarnim premoženjem pomeni vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo, zlasti pa to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve stvarnega premoženja ter vlaganje stvarnih vložkov v pravne osebe zasebnega in javnega prava;

5.  upravljanje stvarnega premoženja pomeni zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost; investicijsko vzdrževanje; pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa; oddajanje v najem; obremenjevanje s stvarnimi pravicami; dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno.«

 

V obravnavani zadevi je v zvezi s predmetno sodno poravnavo prišlo do razpolaganja s stvarnim premoženjem zavezanca v smislu prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (tudi v smislu ZSPDSLS) oziroma do prenosa njegove lastninske pravice na nepremičninah, kar je bistveno za obravnavano zadevo. Pri tem za uveljavljanje upravičenj v skladu z navedeno določbo ZDIJZ namreč ni pomembno, da je bil prenos dogovorjen zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim (kar sicer organ v izpodbijanem odgovoru le pavšalno navaja, kot to ugotavlja tudi prosilec v pritožbi), saj je pomembno le to, da je do razpolaganja oziroma prenosa lastninske pravice sploh prišlo, kar pa v obravnavani zadevi ni sporno. Prav tako je za zahtevo oziroma odločitev po ZDIJZ irelevantna navedba zavezanca, podana sicer šele v spremnem dopisu o odstopu pritožbe, da se po praksi upravnih enot takšni prenosi oziroma spremembe lastništva naj ne bi šteli za promet z nepremičninami, saj je to lahko pomembno npr. za obravnavo v davčnem postopku, ni pa to bistveno za postopek po ZDIJZ, ki se osredotoča na omogočanje (le) dostopa do dokumentov.

 

Treba je tudi pritrditi pritožbenim navedbam, da vsebina sodne poravnave predstavlja podatek javnega značaja, saj gre za pogodbo glede premoženja samoupravne lokalne skupnosti (MOL). Ker je pri predmetni sodni poravnavi torej šlo tudi za pridobivanje oziroma razpolaganje s premoženjem MOL, torej tudi javnih sredstev, poraba katerih po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja »izjemo od izjem« od prostega dostopa, to pomeni, da bi se v tem primeru kljub obstoju katerekoli od taksativno naštetih izjem iz prvega odstavka tega člena, ki jih sicer zavezanec niti ne uveljavlja (niti jih ne ugotavlja IP), dostop vseeno dovolil, tako da IP kot pritožbeni organ v postopek niti ni povabil drugih udeležencev. IP tudi dodaja, da je treba upoštevati tudi šesti odstavek 1.a člena ZDIJZ, po katerem je ob namenu iz prvega odstavka 2. člena (ki se nanaša na »organe«[2]) namen tega zakona tudi krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Prav tako IP pritrjuje tudi sklicevanju prosilca na načelo preglednosti in javnosti iz 7. in 8. člena ZSPDSLS, po katerih upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa je javno, razen kadar poseben zakon določa drugače (kar pa v obravnavani zadevi ni razvidno). Sklenitev predmetne sodne poravnave in njen predmet oziroma ureditev medsebojnih razmerij je bilo sicer lahko zaslediti tudi v že objavljenih medijskih prispevkih[3].

 

Na podlagi navedenega so tako utemeljene pritožbene navedbe, da predmetna sodna poravnava oziroma njena vsebina predstavlja podatek oziroma informacijo javnega značaja. Upoštevajoč, da je prosilec zahteval pisno posredovanje zahtevanih informacij, da je iz vsebine zahteve razvidno, da se nanaša na celotno predmetno sodno poravnavo oziroma da je npr. zahteval informacije glede nasprotne izpolnitve MOL, strukturirane po celotni sodni poravnavi (ker so predmet poravnave tudi druge nepremičnine oziroma druga razmerja[4],  so nasprotne izpolnitve razvidne šele iz celotnega konteksta poravnave oziroma niso posebej razvidne le za predmetne nepremičnine), da se tudi celotna pritožba nanaša na predmetno sodno poravnavo oziroma njeno vsebino, in da v pritožbi graja zavezanca, da mu ni posredoval niti dela dokumentov, je IP odločil, da je zavezanec prosilcu dolžan posredovati fotokopijo celotne predmetne sodne poravnave.

 

IP pri tem še pojasnjuje, da če prosilec zahteva določene informacije, ki jih je zastavil v obliki vprašanj, organ oziroma zavezanec po ZDIJZ nanje ni dolžan odgovoriti oziroma pripraviti posebnega odgovora o zahtevanih informacijah, je pa dolžan prosilcu v skladu z ZDIJZ omogočiti dostop do obstoječih dokumentov, ki odgovarjajo na zastavljena vprašanja, ali pa mu z odločbo oziroma odgovorom pojasniti, zaradi katerih razlogov je bila zahteva zavrnjena oziroma zahtevanih informacij ne more posredovati (peti odstavek 22. člena oziroma drugi odstavek 26.a člena ZDIJZ). ZDIJZ pa tako ne daje podlage, da bi lahko IP zavezancu naložil pripravo dodatnega, podrobnejšega, poglobljenega itd. odgovora, kot to sicer predlaga prosilec v pritožbi.

 

Ker je IP ugodil pritožbi že iz navedenih razlogov in odločil, da je zavezanec v 31 (enaintridesetih) dneh od vročitve te odločbe dolžan posredovati fotokopijo predmetne sodne poravnave (tj. pisnega odpravka sodne poravnave, opr. št. P 454/2015-II z dne 14. 7. 2015), kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, se ne opredeljuje do ostalih pritožbenih navedb.

 

IP pa še navaja, da je prosilec v zahtevi prosil sicer tudi za vpogled v dokumentacijo, ki zadeva postopek, ki se je zaključil s predmetno sodno poravnavo, vendar tega vpogleda v pritožbi očitno ne uveljavlja več, saj se celotna pritožba nanaša le na predmetno sodno poravnavo, zato se do tega IP podrobneje ne opredeljuje. Ne glede na to pa IP kljub temu opozarja na omenjeni drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava sicer tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. Iz zahteve (in tudi ne iz pritožbe) niti ni razvidno, da bi prosilec za razkritje oziroma vpogled v to dokumentacijo sploh uveljavljal in posledično tudi utemeljil obstoj prevladujočega javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, tega pa ne ugotavlja niti IP. V skladu s pravno teorijo in prakso je javni interes namreč podan takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, oziroma ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo ipd. Iz teh zahtevanih informacij pa na podlagi navedb prosilca oziroma spisne dokumentacije to ni razvidno. IP še dodaja, da gre pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (torej tudi pri tem zavezancu) za zoženo definicijo informacije javnega značaja (za razliko od informacije javnega značaja pri »organih«), ki posledično ne pomeni posredovanja vsakršnega dokumenta v zvezi z njihovim poslovanjem, ampak le v omejenem obsegu, kot to določa 4.a člen ZDIJZ.

 

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113.  člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

V tem postopku drugi posebni stroški niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,

 svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


[1] Sodna poravnava je v osnovi dogovor oziroma pogodba (pravni posel), sklenjena o spornem predmetu pred sodiščem (glej prvi odstavek 306. člena Zakona o pravdnem postopku in XXXI. poglavje Obligacijskega zakonika o poravnavi (1050.–1059. člen, zlasti prvi odstavek 1054. člena, po katerem za pogodbo o poravnavi veljajo splošne določbe o dvestranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega).

[2] ZDIJZ ureja obveznost posredovanja informacij javnega značaja za dve vrsti zavezancev, tj. za državne organe, občine in širši javni sektor (1. člen ZDIJZ), za katere uporablja generičen pojem »organ«, ter za gospodarske družbe in druge pravne osebe pod prevladujočim vplivom države, občin ali drugih oseb javnega prava (1.a člen ZDIJZ), ki jih poimenuje »poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava«.

[3] Npr.: https://www.dnevnik.si/1042719029/lokalno/ljubljana/ljubljanska-obcina-je-s-slovenskimi-zeleznicami-sklenila-sodno-poravnavo-in-tako-prisla-do-atletskega-stadiona-zak;

http://www.delo.si/novice/ljubljana/prenova-stadiona-zak-naj-bi-se-zacela-v-letu-dni.html;

[4] Predmetna sodna poravnava je bila sklenjena v okviru pravdnega postopka, na podlagi drugega odstavka 306. člena Zakona o pravdnem postopku pa lahko poravnava obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankama, v poravnavo pa se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.