Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 28.02.2020
Title: G.W.S. d.o.o. - Občina Šentrupert
Number: 090-30/2020
Category: Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do pripomb na spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN), ki jih je organ prejel v času od 23. 8. do 23. 9. 2019, ko je potekala njegova javna razgrnitev. Organ je zahtevo prosilca zavrnil na podlagi izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. IP je ob preizkusu odločbe ugotovil, da je organ napačno uporabil materialni predpis. Posamezne pripombe so ločen dokument, ki je bil izdelan in zaključen še preden je prispel na naslov organa, prav tako pripombe niso predmet posvetovanja organa v trenutku izdaje izpodbijane odločbe (25. 10. 20191), saj je rok za njihovo podajo potekel že 23. 9. 2019, obenem ni dvoma, da je prosilec zahteval pripombe in ne stališče organa do teh pripomb oziroma pripombe ne predstavljajo že sprejetih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Ker je IP ugotovi, da zadržki, ki jih je v izpodbijani odločbi navedel organ glede dostopa do zahtevanega dokumenta, niso utemeljeni in je dostop omogočil, je ob tem po uradni dolžnosti preveril obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-30/2020/5

Datum: 28. 2. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi družbe G. W. S. obdelava in predelava lesa d. o. o., Gabrovka 11, 1274 Gabrovka (v nadaljevanju prosilec), z dne 12. 11. 2019, zoper odločbo Občine Šentrupert, Šentrupert 33, 8232 Šentrupert (v nadaljevanju organ), z dne 25. 10. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 12. 11. 2019 se delno ugodi in se odločbo Občine Šentrupert, št. 3500-0008/2017-82 z dne 25. 10. 2019 v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki na naslov ...  posredovati, brez imen in priimkov, naslovov, telefonskih številk, elektronskih naslovov in podpisov, naslednje dokumente zadeve št. 3500-008/2017: 48, 49, 50, 51, 53, 54, 56, 57, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, pri čemer se:
  • v dokumentih št. 48, 64, 65, 66, 67, 77, 79 v celoti prekrije besedilo pripomb,
  • pri dokumentih št. 59, 61, 77, 78 ne posreduje prilog,
  • v naslednjih dokumentih pri besedilu pripomb prekrije: pri št. 49 in št. 51 od besede »Zaradi« do konca, pri št. 61 od »V kolikor« do »odmikov.«, pri št. 63 prvi stavek ter od »Trenutno« do konca, pri št. 69 od »Vloga…« do »utemeljitve«, pri št. 70 prvi stavek, pri št. 78 v celoti razen prvi odstavek.  
  1. Glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko tega izreka, se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 7. 10. 2019 na organ naslovil vlogo »Zahteva za dostop do informacije javnega značaja«, v kateri je navedel, da v organu poteka postopek sprejema sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN). V času od 23. 8. do 23. 9. 2019 je potekala javna razgrnitev prvih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, rok za vložitev pripomb nanje pa je potekel 23. 9. 2019. Glede na to, da gre v primeru sprejemanja sprememb in dopolnitev prostorskega akta za javni postopek in posledično za informacijo javnega značaja po 3. členu ZDIJZ, v skladu s 16. členom ZDIJZ prosilec vlaga zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, konkretno za dostop do vseh pripomb, ki so bile vložene v zakonitem roku. Z informacijo se želi seznaniti v obliki elektronskega zapisa.

 

Organ je z odločbo št. 3500-0008/2017-82 z dne 25. 10. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrnil. Organ je ugotovil, da je prosilec zahteval informacijo javnega značaja, ki je varovana z izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki govori o tem, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Organ v izpodbijani odločbi tudi navaja, da je imela javnost možnost vpogleda in dajanja pripomb v času javne razgrnitve. Navaja tudi, da izdelovalec prostorskega akta obravnava podane pripombe, le te pa bodo javnosti na voljo, ko bodo strokovno obdelane in bo javnost o njih obveščena.

 

Prosilec se je dne 12. 11. 2019 pravočasno pritožil. Navaja, da se je ena od sprememb OPN nanašala tudi na zemljišče v lasti prosilca. Meni, da je organ napačno opredelil status dokumenta, glede katerega je prosilec zahteval dostop. Pripombe niso dokument v fazi izdelave, ampak dokument, ki je nastal v času, ko so bile pripombe možne, novih pripomb pa ni mogoče podajati. Svoje stališče utemeljuje s sklicevanjem na Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), v skladu s katerim pripombe po poteku roka niso več možne. Ker je bila izpodbijana odločba izdana 25. 10. 2019, rok za pripombe pa je potekel 23. 9. 2019, pripombe ne morejo biti dokument v nastajanju. Po mnenju prosilca so dokument v postopku izdelave lahko le prve spremembe in dopolnitve OPN, za dostop do katerih pa prosilec ni podal zahteve. Prav tako ne drži stališče organa, da so pripombe predmet posvetovanja v organu, saj mora v skladu s tretjim odstavkom 112. člena ZUreP-2 organ do pripomb zavzeti stališče in ga ustrezno ubesediti v čistopisu sprememb OPN. Prosilec hkrati navaja, da ne drži navedba organa, da bi bil dokument lahko napačno razumljen in da bo javna objava možna šele, ko bodo pripombe strokovno obdelane. Meni, da so te navedbe organa neizkazane, prav tako pa mora organ v zvezi s pripombami pripraviti strokovno stališče, ne pa vanje posegati. Obstaja realna nevarnost, da bo organ spremenil vsebino pripomb.

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je po pozivu IP št. 092-1/2020/48 na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 3500-0008/2017-97 dne 6. 2. 2020, poslal IP. Pri tem je navedel, da je bila pritožba prosilca napačno knjižena, zato je organ v zakonskem roku ni pravočasno odstopil IP. Organ se za nastalo situacijo opravičuje. Organ navaja, da v času, ko je prosilec podal zahtevo za dostop do pripomb na spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN), za katerega je v času od 23. 8. 2019 do 23. 9. 2019 potekala javna razgrnitev prvih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju zahtevani dokument), je bil zahtevani dokument pri izdelovalcu OPN, ki se je moral na podlagi zakona še opredeliti do danih pripomb. Prosilec pa bi lahko to informacijo dobil že v času javne razgrnitve in javne obravnave, ki je bila namenjena celotni javnosti. Hkrati organ pojasnjuje, da vztraja pri izdani odločbi, saj je imel prosilec možnost vpogleda v vse dane pripombe, ki se nanašajo na predvidene spremembe OPN. Prav tako ima trenutno možnost vpogleda teh pripomb, saj so objavljene na spletni strani organa.

 

Ker organ ob posredovanju pritožbe IP ni posredoval tudi zahtevanih dokumentov, ga je IP z dopisom št. 090-30/2020/2 z dne 11. 2. 2020 pozval na predložitev dokumentov in podajo dodatnih pojasnil. Organ je z dopisom št. 3500-0008/2017-99, ki ga je IP prejel dne 18. 2. 2020, in dopolnjeno dne 25. 2. 2020, posredoval zahtevane pripombe in ob tem navedel, da postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta temelji na ZUreP-2, ki od pripravljavcev zahteva, da se v celotnem postopku, torej do konca postopka, spremembe namembnosti rabe zemljišč usklajujejo z nosilci urejanja prostora (s pristojnimi ministrstvi). Zaradi navedenega dejstva občinski organ in pripravljavec prostorskega dokumenta do zaključka postopka ne moreta vedeti, kakšen status bo pridobilo posamezno zemljišče, saj je to odvisno od tega, kako se nosilci urejanja prostora opredelijo do posamezne pripombe, torej do statusa posameznega zemljišča. To pomeni, da se namenska raba prostora usklajuje do konca priprave OPN. S tem je zmanjšana možnost špekulacije in pritiskov na pripravljavce prostorskega dokumenta in na občinske organe. V nasprotnem primeru bi razkritje posameznih podatkov lahko povzročilo napačno razumevanje vsebine in netransparentno presojo posameznih primerov. Vloge za spremembo prostorskega akta, ki jih posamezniki vložijo, zajemajo tudi osebne podatke posameznikov, zato so javnosti preko spletne strani posamezne pripombe in stališča do le teh, predstavljene v obliki povzetkov, torej brez osebnih podatkov vlagateljev pripomb.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi vztraja, da se mu omogoči dostop do dokumentov.

 

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se informacija nahaja v materializirani obliki.

 

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da prijave izvirajo iz njegovega delovnega področja in da z informacijo razpolaga. Sporno pa ostaja, ali je informacija prosto dostopna. Ker je organ v izpodbijani odločbi utemeljeval zavrnitev dostopa do dokumenta s sklicevanjem na izjemo dokumenta v postopku izdelave, je IP v nadaljevanju presojal, ali je zatrjevana izjema podana. Predmet pritožbene presoje je torej vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil posredovanje pripomb na spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN), ki jih je prejel v času od 23. 8. 2019 do 23. 9. 2019, s sklicevanjem na izjemo dokumenta v postopku izdelave po 9. točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, prosilec pa je v pritožbi temu oporekal, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je zatrjevana izjema podana. Iz zakonske dikcije izhajajo trije kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni za obstoj predmetne izjeme:

- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,

- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

 

Dokument je še v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, če so izpolnjeni pogoji iz 4. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/2016, v nadaljevanju Uredba). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

 

IP je ob preizkusu odločbe ugotovil, da je organ napačno uporabil materialni predpis. Organ je namreč prosilcu zavrnil dostop do pripomb na spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN), ki jih je prejel v času od 23. 8. 2019 do 23. 9. 2019, sklicujoč na okoliščine, da so še v postopku izdelave in predmet posvetovanja pri organu, njihovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine, čeprav je prosilec zahteval dostop »le« do pripomb na predlog sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN) in ne končne verzije sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN), kar kot razlog za zavrnitev navaja organ. Kot je pravilno navedel prosilec v svoji pritožb, so posamezne pripombe ločen dokument, ki je bil izdelan in zaključen še preden je prispel na naslov organa. Tako izhaja tudi iz pripomb, ki jih je organ IP posredoval tekom pritožbenega postopka. Nedvomno so predmet posvetovanja stališča glede upoštevanja in vpliva pripomb na spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN), niso pa predmet posvetovanja organa v trenutku izdaje izpodbijane odločbe (25. 10. 20191) pripombe kot take, za podajo katerih je rok potekel že 23. 9. 2019. Prav tako drži stališče prosilca glede navedbe organa, da bi njihovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine, da to ne drži, saj ni dvoma, da prosilec zahteva pripombe in ne stališče organa do teh pripomb oziroma da pripombe ne predstavljajo že sprejetih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN).

 

Ker je organ tako zavrnitev zahteve za dostop do pripomb utemeljil z razlogi za zavrnitev dostopa do drugega dokumenta, in sicer razlogov, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN), ti razlogi pa za zahtevane dokument, ki so pripombe na spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN), ki jih je organ prejel v času od 23. 8. 2019 do 23. 9. 2019, ne držijo, odločitev o zavrnitvi zahteve ni pravilna. IP se prav tako ne more strinjati z razlogi, ki jih je organ navedel tekom pritožbenega postopka, namreč da so pripombe trenutno v anonimizirani obliki objavljene na njegovi spletni strani. V skladu s procesno zakonodajo organ druge stopnje pri odločanju upošteva tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja na prvi stopnji. Takšno pravilo je tudi logično, saj drugostopenjski organ, ko odloča o pritožbi, presoja pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je organ zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov zaradi obstoja izjeme iz 9. točke prvega dostavka 6. člena ZDIJZ. Določba petega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se posredno sklicuje organ, ureja postopanje oziroma odločanje organa v primeru zahteve za dostop do informacije, ki je že enostavno javno dostopna, npr. z objavo v svetovnem spletu - v takem primeru lahko organ prosilcu ne posreduje same informacije, ampak mu posreduje le napotilo, kje se informacija nahaja. Ne more pa ta določba utemeljiti odločitve IP kot pritožbenega organa, ko je do javne objave informacije prišlo naknadno, po izdaji prvostopenjske odločbe. Takšno je tudi stališče upravno sodne prakse do tega vprašanja (glej tudi sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 989/2014-31 z dne 20. 5. 2015).

 

Ker je IP ugotovil, da za dostop do pripomb na spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN), ki jih je organ prejel v času od 23. 8. 2019 do 23. 9. 2019, ni podana izjema dokumenta v postopku izdelave, določena v 9. točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, je odločil, da se prosilcu omogoči dostop do zahtevanih dokumentov. Iz vsebine zahtevanih dokumentov pa izhajajo tudi določeni osebnih podatki.

 

Izjema varstva osebnih podatkov

 

Ker je IP ugotovi, da zadržki, ki jih je v izpodbijani odločbi navedel organ glede dostopa do zahtevanega dokumenta, niso utemeljeni in je dostop omogočil, je ob tem po uradni dolžnosti preveril obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov).

 

Iz posredovanih pripomb izhaja, da te predstavljajo dokumente v zadevi št. 3500-00008/2017, pod dokument številka 48, 49, 50, 51, 53, 54, 56, 57, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80. Z vpogledom v zahtevane dokumente je IP ugotovil, da ti vsebujejo ime in priimek ter naslov ter določene druge osebne okoliščine oseb, ki so pripombe podale, za razkritje katerih ne obstaja veljavna pravna podlaga v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1), oziroma Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES, niti zato ne obstaja zakonita pravna podlaga v kateremkoli IP poznanem pravnem aktu, kar pomeni, da gre za varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan varovati.

 

V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se namreč osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev. Ker po presoji IP zakonska podlaga za razkritje osebnih podatkov navedenih fizičnih oseb ne obstaja, gre za varovane osebne podatke.

 

Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t. i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, v nadaljevanju Uredba ZDIJZ) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij.

 

IP je ugotovil, da je organ napačno tolmačil 9. točko prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerega je nato odločil o zadevi. Zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v 1. točki izreka delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanega dokumenta na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, to je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil iz drugih razlogov, kot so navedeni v izpodbijani odločbi (2. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka