Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 05.04.2006
Title: Fundacija za šport zoper Ministrstvo za šolstvo in šport
Number: 092-1/2006/246
Category: Razno
Status: Annuled


Šifra: 092-1/2006/246
Datum: 5.4.2006

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja  (Uradni list RS, št. 24/03, s spremembami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 3. točke prvega odstavka 279. člena in 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Fundacije za šport, Dunajska 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 17.01.2006, zoper odločbo Ministrstva za šolstvo in šport, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), opr. št. 091-4/2006, z dne 14.03.2006, v zadevi odobritve informacij javnega značaja, po uradni dolžnosti naslednjo

ODLOČBO:


1.) Odločba organa se izreče za nično.
2.) Za ničnega se spozna ves postopek od uvedbe do izdaje izpodbijane odločbe.

OBRAZLOŽITEV:



Prosilec je dne 09.12.2005 in 15.12.2005 na organ naslovil zahtevi za dostop do naslednjih dokumentov:
• pravnomočna akta Ministrstva za javno upravo in organa z ugotovitvami, da je prosilec nezakonito delil loterijska sredstva;
• pravnomočno sodbo Vrhovnega sodišča, ki določa, da bi moral prosilec pri razdeljevanju svojih sredstev upoštevati ZUP.

V okviru pritožbenega postopka za dostop do navedenih dokumentov, je organ dne 14.03.2006 izdal odločbo št. 091-4/2006 z nejasnim izrekom in brez naslova sedeža organa. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, obenem pa navedel, da »se mu (prosilcu, op. Pooblaščenca) posreduje« pravnomočni akt organa z ugotovitvami, da je zavezanec ravnal nezakonito pri razdeljevanju loterijskega denarja športnim organizacijam. Kot izhaja iz obrazložitve, je organ v tem delu odločbe ponovno zavrnil zahtevo prosilca z utemeljitvijo, da takšen akt ni bil izdan.

Pravna teorija navaja, da je odločba oblastni, enostranski, avtoritativni, konkretni upravni akt z določenimi pravnimi posledicami, ki pomeni odločitev o predmetu upravne zadeve, torej meritorno odločitev o pravici ali obveznosti stranke, zato mora biti označena kot taka (podrobneje Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Inštitut za javno upravo, Ljubljana 2004). Prav zaradi takšnega oblastnega odločanja organa je zahteva po natančnosti, določnosti in izvršljivosti toliko bolj podana. Izrek je najpomembnejši del upravne odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.

Vsebino izreka natančneje ureja 213. člen ZUP, ki v 1. odst. določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V 6. odst. 213. člena pa je določeno, da mora biti izrek kratek in določen, zakon pa dopušča, da je lahko, če je potrebno, razdeljen na več točk. Če je izrek neizvršljiv, pa je to razlog za ničnost odločbe po 3. tč. 279. člena (podrobneje glej že cit. komentar ZUP).

Kaj sodi v obrazložitev odločbe, pa določa 214. člen ZUP. V 4. tč. je tako določeno, da obrazložitev odločbe obsega tudi navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba.

Pooblaščenec je ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen, predvsem pa sam s sabo v nasprotju. Navedeno je razvidno iz same odločbe, cit.: »…se zavrne v delu in sicer: posreduje se mu…« Organ je v izreku odločbe zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta in zahtevi prosilca hkrati tudi ugodil.

Glede na zgoraj navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da je izrek odločbe:
1.) neizvršljiv;
2.) nedoločen.
Po določilu 3. tč. 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. Izhajajoč iz pravne teorije je ničnost odločbe izredno pravno sredstvo, katere namen je odstraniti odločbe, ki vsebujejo najtežje nezakonitosti. Nezmožnost izvršitve je lahko tako pravna kot dejanska.

Odločba se po določilu 1. odstavka 280. člena ZUP lahko izreče za nično po uradni dolžnosti vsak čas, pa tudi na predlog stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca.

V 3. odst. 280. člena je določeno, da odločbo izreče za nično organ, ki jo je izdal, organ druge stopnje, oziroma organ, pristojen za nadzorstvo nad organom, ki jo je izdal.

Po določilu 1. odst. 281. člena ZUP se v primeru, če se odločba izreče za nično, odpravijo tudi posledice, ki in če so iz nje nastale. S tem se vzpostavi takšno pravno stanje, kot je bilo pred izdajo odpravljene odločbe, tako da je položaj v bistvu takšen, kot da v predmetni upravni zadevi ni bila izdana upravna odločba. Pravne posledice odprave odločbe nastanejo z dnem vročitve odločbe o odpravi stranki.

Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v izreku odločbe sam sebi v nasprotju v tolikšni meri, da se vsebine izreka ne da izluščiti oziroma razbrati. Ker vsebina izreka ni določljiva, se takšne odločbe tudi ne da izvršiti, saj bi se ob morebitni izvršitvi pojavilo vprašanje, kaj je sploh predmet in vsebina izvršitve.

Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec v skladu z 279., 280. in 281. členom ZUP odločbo organa izrekel za nično, kot izhaja iz izreka odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka