Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 11.06.2019
Title: Etrad3 d.o.o. - Tržni inšpektorat RS
Number: 090-86/2019
Category: Poslovna skrivnost, varstvo sodnega postopka, Upravni postopek
Status: Refused


POVZETEK:

IP se je ukvarjal z vprašanjem, ali informacija, glede katere je organ prosilcu delno ugodil dostop, predstavlja katero od izjem od dostopa do informacij javnega značaja, na katere se sklicuje stranski udeleženec. IP je glede izjeme varstva poslovne skrivnosti (2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) ugotovil, da se stranski udeleženec ni v ničemer skliceval na to, da bi bili zahtevani dokumenti opredeljeni kot poslovna skrivnost in zato zaključil, da je odločitev organa, da subjektivni kriterij poslovne skrivnosti ni izpolnjen, pravilna. Ker stranski udeleženec ni niti navajal niti izkazal, da bi z razkritjem predmetnih podatkov nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, tega pa ni storil niti v okviru pritožbenih navedb, njegovo pavšalno sklicevanje na »diskreditacijo« pa ne zadostuje za izpolnitev navedbenega in dokaznega standarda, je IP zaključil, da objektivnega kriterija poslovne skrivnosti ni izkazal. Neutemeljeno je tudi sklicevanje stranskega udeleženca na izjemo varstva upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), ker odločitev v postopku še ni pravnomočna, saj je v skladu s teorijo in prakso upravni postopek med drugim končan z izdajo dokončne odločbe, torej v primeru, da je zoper dokončne upravni akt vložena tožba v upravnem sporu, dostopa ni mogoče presojati v okviru izjeme varstva upravnega postopka. Sklepno je IP ugotovil, da stranski udeleženec v pritožbi ni utemeljil konkretne škode za izvedbo postopka v upravnem sporu, ki bi lahko nastala ob razkritju, kar bi zadoščalo za utemeljitev drugega pogoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-86/2019/2

Datum: 11. 6. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi gospodarske družbe Etrad3, posredovanje, d. o. o., Alpska cesta 62, 4248 Lesce (v nadaljevanju stranski udeleženec), z dne 4. 4. 2019, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 4. 3. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba stranskega udeleženca z dne 4. 4. 2019 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-1/2019-7 z dne 4. 3. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Družba Elektro energija, d. o. o., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) je dne 11. 1. 2019 na organ naslovila vlogo, v kateri zahteva fotokopijo prepovedne odločbe organa št. 0610-6583/2017-233008 zoper družbo Etrad3, d. o. o., Lesce, zaradi kršitve Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami in odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je odločalo o pritožbi zoper navedeno odločbo.

 

Organ je ugotovil, da zahtevi ustrezata odločba organa št. 0610-6583/2017-76-33008 z dne 5. 4. 2018 in odločba št. 0211-25/2018-4-MD z dne 10. 9. 2018, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju zahtevana dokumenta). Ker je organ ugotovil, da dokumenta vsebujeta informacije, ki bi lahko sodile v okvir izjeme na podlagi druge točke prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, je k stranski udeležbi pozval družbo Etrad3, posredovanje, d. o. o., Lesce (v nadaljevanju stranski udeleženec). Stranski udeleženec je priglasil stransko udeležbo in navedel, da nasprotuje posredovanju zahtevanih dokumentov, ker je bila zoper upravno odločbo prve stopnje v zvezi z drugostopno odločbo, vložena tožba v upravnem sporu na Upravno sodišče, zato je podana izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Stranski udeleženec je pri tem navedel, da je pomembnejši interes stranskega udeleženca po pravičnem postopku ter pred morebitno diskreditacijo. Stranski intervenient meni, da je namen pridobitve zahtevanih dokumentov ustvarjanje pritiskov na odločanje Upravnega sodišča v upravnem sporu. O morebitni poslovni skrivnosti se stranski udeleženec ni izjasnil. Organ je ugotovil, da izjema varstva upravnega postopka, ki jo določa 7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni podana, ker je bil upravni postopek zaključen z dokončno odločbo, postopek v upravnem sporu pa je sodni postopek in ne gre več za upravni postopek. Ker se stranski udeleženec, kljub opozorilu v pozivu, do obstoja poslovne skrivnosti ni opredelil, je organ odločil, da je razbremenjen varovanja morebitne poslovne skrivnosti. V izpodbijani odločbi se je organ opredelil še do izjeme varstva osebnih podatkov in do načina izvedbe delnega dostopa, povezanega s slednjo izjemo.

 

Stranski udeleženec se je dne 4. 4. 2019 pravočasno pritožil. Navaja, da je v postopku prijavil svojo udeležbo in nestrinjanje s tem, da se dostop do dokumentov omogoči, saj postopek pred upravnim sodiščem še teče in vztraja, da je podana izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj upravni postopek še ni pravnomočno končan. Navaja, da je s prosilcem v več sporih in da meni, da želi prosilec dokumente pridobiti z namenom ustvarjanja pritiskov na upravno sodišče in z namenom diskreditiranja stranskega udeleženca in njegovih zakonitih zastopnikov. Predlaga, da se pritožbi ugodi do pravnomočne odločitve v zadevi, saj je pomembnejša izvedba pravičnega postopka v upravnem sporu. Prilaga dopis št. 0610-6583/2017-63-33008 z dne 11. 1. 2018, v katerem organ med drugim stranskemu udeležencu pojasnjuje, da medijem zahtevani dokumenti niso bili posredovani.

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-1/2019-9, dne 9. 4. 2019 odstopil IP.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo stranski udeleženec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacija, glede katere je organ prosilcu delno ugodil dostop, predstavlja katero od izjem od dostopa do informacij javnega značaja, na katere se sklicuje stranski udeleženec. IP je najprej preveril postopanje organa glede izjeme varstva poslovne skrivnosti (2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), v nadaljevanju pravilnost stališča organa, da je neutemeljeno sklicevanje stranskega udeleženca na izjemo varstva upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), ker odločitev v postopku še ni pravnomočna ter sklepno ali navedbe o teku postopka v upravnem sporu morebiti vplivajo na to, da je podana izjema varstva sodnega postopka (8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

  1. Poslovna skrivnost stranskega udeleženca

 

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ torej glede opredelitve poslovne skrivnosti napotuje na uporabo določb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1),[1] ki določa dva kriterija za opredelitev poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa gre za poslovno skrivnost ne glede na to, ali so podatki določeni s sklepi, če gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Iz opredelitve poslovne skrivnosti pa so že po zakonu izvzete določene vrste podatkov, ki glede na njihovo naravo ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Te ZGD-1 opredeljuje v tretjem odstavku 39. člena, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev in tudi ne podatki, ki so po zakonu javni. Podatke, ki so javni že po zakonu, tako na primer opredeljuje tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ.

 

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). V obravnavni zadevi je stranski udeleženec po pozivu organa poslal dopis z dne 7. 2. 2019, v katerem je navedel, da se ne strinja, da se zahtevani dokumenti izročijo prosilcu, saj postopek še ni pravnomočno končan. Namen prosilca je, da se stranskega udeleženca in njegove zakonite zastopnika diskreditira. Iz dopisa izhaja, da stranski udeleženec meni, da je podana izjema varstva upravnega postopka in da bi razkritje zahtevanih dokumentov ustvarjalo pritisk na upravno sodišče, ki odloča v upravnem sporu. V svojih navedbah se stranski udeleženec ni v ničemer skliceval na to, da bi bili zahtevani dokumenti opredeljeni kot poslovna skrivnost. Glede na navedeno IP zaključuje, da je odločitev organa, da subjektivni kriterij poslovne skrivnosti ni izpolnjen, pravilna. Stranski udeleženec namreč ni podal nobene izjave/sklepa glede tega, katere podatke oziroma poslovne informacije šteje za poslovno skrivnost. Prav tako ni navedel, da bi to izhajalo iz kakšnega njegovega splošnega ali posamičnega akta, niti to ne izhaja iz priloženega dopisa stranskega udeleženca oziroma njegove pritožbe.

 

Ker subjektivni kriterij ni izpolnjen, se je IP opredelil tudi do obstoja objektivnega kriterija poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1. Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu predmetnih podatkov očitna, kar pomeni, da je dejstvo, da je nek podatek zaupen že po svoji vsebini jasno tudi povprečni osebi in da bi nastala občutna škoda. Po pravni teoriji so predmet poslovne skrivnosti po tem kriteriju podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost. Sem ne sodijo npr. splošna znanja, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih pridobi povprečna oseba sčasoma z vestnim delom in usposabljanjem v delovnem razmerju na določenem delovnem mestu (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2002). Gre torej za podatke, katerih sporočanje neupravičeni osebi bi občutno škodilo konkurenčnemu položaju družbe. Dokazno breme za izpolnjevanje obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je po ustaljeni sodni praksi primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Ti so namreč tisti, ki imajo praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem delujejo, kar pomeni, da imajo tudi vedenje, kaj pomeni razkritje posameznega njihovega dokumenta javnosti za njihov konkurenčni položaj na trgu.

 

Ker stranski udeleženec v svojem dopisu z dne 7. 2. 2019 ni niti navajal niti izkazal, da bi z razkritjem predmetnih podatkov nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, tega pa ni storil niti v okviru pritožbenih navedb, njegovo pavšalno sklicevanje na »diskreditacijo« pa ne zadostuje za izpolnitev navedbenega in dokaznega standarda, je IP zaključil, da objektivnega kriterija poslovne skrivnosti ni izkazal. S tem je IP sledil stališču Upravnega sodišča v sodbi U 32/2008 z dne 8. 10. 2008, da vsebina dokumentov, ki se pokažejo prosilcu, ne more predstavljati poslovne skrivnosti, če subjekt, ki je bil udeležen v postopku, ni pokazal interesa za varstvo informacij, ki bi potencialno lahko predstavljale njegovo poslovno skrivnost. Stranski udeleženec bi se tako moral sklicevati na konkretne okoliščine in izkazati, da je razumno pričakovati nastanek občutne škode na njegov tržni položaj, v primeru, da se zahtevani podatki razkrijejo, slednje pa utemeljiti z dejanskimi okoliščinami, ki izkazujejo opredelitev relevantnega trga, položaj stranskega udeleženca na tem trgu in opredelitev, da je mogoče pričakovati nastanek občutne škode v glede na običajne razmere na trgu. Prav tako pa samo dejstvo, da se stranski udeleženec na poslovno skrivnost sploh ne sklicuje, kaže na to, da iz zahtevanih dokumentov očitno ne izhajajo informacije, ki bi lahko občutno škodile poslovanju stranskega udeleženca in njegovemu položaju na trgu. Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da je organ pravilno odločil, da podatki v zahtevanih dokumentih ne predstavljajo poslovne skrivnosti stranskega udeleženca.

 

  1. Varstvo upravnega postopka

 

V dopisu z dne 7. 2. 2019 in v pritožbi stranski udeleženec navaja, da je podana izjema varstva upravnega postopka, ker zahtevani dokumenti predstavljajo upravni odločbi, izdani v upravnem postopku, ki še ni pravnomočno končan, saj teče postopek v zvezi z upravnim sporom.

 

Za izjemo varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

• upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen zahtevan podatek, je v teku;

• razkritje podatka bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.

 

Iz dokumentov predmetne zadeve izhaja, da sta zahtevana dokumenta odločba organa, ki je bila izdana v inšpekcijskem (upravnem) postopku in odločitev drugostopnega upravnega organa o pritožbi zoper slednjo odločbo. IP v zvezi z izjemo varstva upravnega postopka poudarja, da je namen te izjeme primarno v varstvu izvedbe upravnega postopka, škodo za izvedbo tega postopka pa lahko oceni le organ, ki postopek vodi. V primeru, ko dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno, pridobivanje dokazov in ugotavljanje dejanskega stanja pa je še v teku, bi bila lahko ogrožena izvedba posameznih procesnih dejanj, to pa bi vplivalo na pravilnost in zakonitost ugotovljenega dejanskega stanja in tako na zakonitost in pravilnost upravne odločbe, ki še ni bila izdana. V primeru, ko upravni postopek teče in je podana zahteva za dostop do dokumentov, ki so bili sestavljeni ali pridobljeni zaradi upravnega postopka, ni mogoče kar a priori zavrniti dostopa, ampak je treba v vsakem primeru posebej preveriti in pretehtati možnost odobritve dostopa in možnost škode, ki bi z razkritjem nastala za postopek. V skladu s teorijo in prakso je upravni postopek med drugim končan z izdajo dokončne odločbe. V primeru, da je vložena tožba v upravnem sporu, dostopa ni mogoče presojati v okviru izjeme varstva upravnega postopka, saj ta ni več v teku, ampak bi šlo teoretično lahko za varstvo sodnega postopka.

 

IP tako ugotavlja, da je pravilno stališče organa, da izjema varstva upravnega postopka ni podana, saj ni izpolnjen že prvi od kumulativno navedenih pogojev, da je upravni postopek v teku.

 

  1. Varstvo sodnega postopka

 

Čeprav se stranski udeleženec izrecno sklicuje na izjemo varstva upravnega postopka in na 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP po uradni dolžnosti preveril, ali ni, glede na njegove pritožbene navedbe, podana izjema varstva sodnega postopka iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Za izjemo varstva sodnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

• sodni postopek, v zvezi s katerim je bil pridobljen ali sestavljen zahtevan podatek, je v teku;

• razkritje podatka bi škodovalo izvedbi sodnega postopka.

 

Upravni spor je glede na Zakon o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/06 in nasl., v nadaljevanju ZUS-1) vrsta sodnega postopka, v katerem se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. V obravnavanem primeru sta bila zahtevana dokumenta odločbi organa prve in druge stopnje, izdani v inšpekcijskem (upravnem) postopku zoper kateri je bila po navedbah stranskega udeleženca in organa dne 29. 11. 2018 vložena tožba na Upravno sodišče in tako postopek še ni pravnomočno zaključen. Iz navedenega torej izhaja, da sta bila zahtevana dokumenta pridobljena v zvezi z upravnim sporom, ki spada med sodne postopke. IP je v nadaljevanju preverjal, ali je izpolnjen drugi od pogojev, da je navedena izjema varstva sodnega postopka podana.

 

IP ob tem pojasnjuje, da drugi pogoj za opredelitev izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predvideva uporabo škodnega testa, saj določa, da se sme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti le, če bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka. IP ugotavlja, da je namen varstva sodnega postopka varstvo pravilne in zakonite izvedbe sodnega postopka, torej, da se v postopku pravilno ugotovi dejansko stanje, da se zavarujejo dokazi, nemoteno zaslišijo priče, ne pa varstvo interesov strank sodnega postopka. V skladu z utečeno prakso IP se posledično na navedeno izjemo lahko sklicuje le organ, ki postopek vodi, varstvu interesov strank pa so namenjene druge izjeme po ZDIJZ (npr. varstvo poslovne skrivnosti, ki je bila predmet presoje te odločbe že zgoraj, varstvo osebnih podatkov,…). Ker se organ v izpodbijani odločbi na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni skliceval, je IP v nadaljevanju presojal, ali je izjema varstva izvedbe konkretnega sodnega postopka podana glede na navedbe, s katerimi stranski udeleženec utemeljuje obstoj te izjeme.

 

IP ugotavlja, da stranski udeleženec v pritožbi ne utemeljuje konkretne škode za izvedbo postopka v upravnem sporu, ki bi lahko nastala ob razkritju, kar bi zadoščalo za utemeljitev drugega pogoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, navaja le, da bi razkritje predstavljalo medijski pritisk na sodišče in tako na pravičnost postopka. Sklicevanje na morebitno vplivanje javnosti na sojenje zaradi varstva sodnega postopka ni utemeljeno, saj razprava izven sodišča, v obliki javnega mnenja, ne more in ne sme vplivati na strokovno delo sodnikov, na njihovo neodvisnost in nepristranskost. Neodvisnost sodnikov izhaja že iz 125. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon. Zato IP ne vidi, kako bi lahko razkritje dokumentov omogočilo dotičnemu prosilcu, da »vpliva« na sodišče. Glede na navedeno IP ugotavlja, da navedbe stranskega udeleženca glede nastanka škode sodnemu postopku niso utemeljene, zato v konkretnem primeru ni izpolnjen drugi pogoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Glede na navedeno je odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Zato je IP pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1]Čeprav je 12. člen Zakona o poslovni skrivnosti (Ur. l. RS, št. 22/2019, v nadaljevanju ZPosS), ki je začel veljati 20. 4. 2019, spremenil 39. člen (definicijo poslovne skrivnosti je uredil drugače) in črtal 40. člen ZGD-1, se v obravnavanem pritožbenem postopku, v skladu z načelom zakonitosti, uporablja predpis, ki je velja v času odločanja organa na prvi stopnji, torej ZGD-1.