Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 09.12.2008
Title: Dnevnik d.d. - Poslanska skupina SDS
Number: 0900-243/2008
Category: Ali je organ zavezanec?
Status: Refused



Šifra: 0900-243/2008                                      
Datum:

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A; ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2;ZDIJZ) in 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami; ZUP), o pritožbi družbe Dnevnik d.d., Kopitarjeva 2 in 4, 1510 Ljubljana, ki jo zastopa  Miran Lesjak (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Poslanske skupine SDS, Šubičeva ulica 4, 1001 Ljubljana, ki jo zastopa vodja poslanske skupine Jože Tanko (v nadaljevanju Poslanska skupina SDS), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.

2. Stroški v tem postopku niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 27. 10. 2008 na Poslansko skupino SDS oziroma na njenega vodjo gospoda Jožeta Tanka (v nadaljevanju vodja) naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer je zahteval prepis oziroma kopijo zvočnih posnetkov in magnetogramov teh posnetkov ter informacij, ki jih je napravila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (v nadaljevanju SOVA) v obdobju od 1. 1. 2004 do 1. 12. 2004 pri prisluškovanju in spremljanju gospoda Iva Sanaderja, predsednika vlade Republike Hrvaške. Prosilec se je v zahtevi izrecno skliceval na določbe ZDIJZ.

Ker Poslanska skupina SDS oziroma njen vodja na zahtevo v zakonsko določenem roku nista odgovorila, je prosilec dne 3. 12. 2008 na Pooblaščenca naslovil pritožbo zaradi molka organa. Navedel je, da na podlagi informacij, s katerimi razpolaga, ve, da organ posreduje zahtevane informacije. Zahteval je, da se mu bodisi posreduje zahtevane informacije bodisi izda zavrnilna odločba z obrazložitvijo razlogov, zakaj je zavrnjena.  
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec se je, zaradi molka Poslanske skupine SDS oziroma njenega vodje, na katerega je bila zahteva za dostop do informacije javnega značaja naslovljena, ob odločanju o utemeljenosti pritožbe, najprej opredelil do temeljnega vprašanja v tem postopku, in sicer ali je poslanska skupina oziroma njen vodja v konkretnem primeru pasivno legitimirana za posredovanje informacij javnega značaja.
Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.
V konkretnem postopku je bilo potrebno ugotoviti, ali je poslanska skupina oziroma njen vodja organ v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Pravno podlago, ki ureja zadevno področje ter oblikovanje poslanskih skupin in njihov pravni položaj, predstavlja Poslovnik državnega zbora (Ur.l. RS, št. 92/2007 - uradno prečiščeno besedilo; PoDZ-1-UPB1). Ta v 28. čl. določa, da ima poslanec pravico skupaj z drugimi poslanci ustanoviti poslansko skupino, se včlaniti v že ustanovljeno poslansko skupino ali iz nje izstopiti in v njej enakopravno sodelovati. PoDZ-1-1UPB1 v 30. členu določa tudi, da poslansko skupino zastopa in predstavlja vodja poslanske skupine oziroma njegov namestnik. Med drugim tudi Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo - ZPos-UPB1) v 34. členu določa, da se v okviru služb državnega zbora zagotavljajo administrativni delavci ter materialni in drugi pogoji za delovanje poslanskih skupin.
Poslanska skupina SDS glede na navedeno v ničemer samostojno ne izvaja oblastne funkcije, javne službe ali javnega pooblastila, temveč je oblika organiziranosti poslancev, ki preko take skupine lažje uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v okviru dela v državnem zboru. Skupino sestavljajo poslanci, izvoljeni v državni zbor, ki so člani iste politične stranke. Prav tako morajo biti izvoljeni iz iste liste kandidatov. Poslansko skupino lahko ustanovijo najmanj trije poslanci, ki med seboj izberejo vodjo poslanske skupine, vsak poslanec pa sme biti član le ene poslanske skupine. Na podlagi navedenega gre zaključiti, da poslanska skupina v nobenem primeru ni organ v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ.
V kolikor je prosilec zahtevo morda naslovil na vodjo poslanske skupine gospoda Jožeta Tanka, je potrebno poudariti, da je vodja poslanske skupine fizična oseba (poslanec), ki poslansko skupino zastopa in predstavlja. Fizična oseba kot taka (če ni morda kot samostojni podjetnik vpisana v poslovni register Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve), oziroma tudi poslanec kot funkcionar, že po naravi stvari same, kot tudi po določbah ZDIJZ, ne more biti organ v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ.
Iz navedenega izhaja, da poslanska skupina oziroma njen vodja kot fizična oseba, nista pasivno legitimirana za posredovanje informacij javnega značaja, ker nista organa v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Organ v smislu določb ZDIJZ je v tem primeru Državni zbor RS, v okviru katerega so oblikovane posamezne poslanske skupine, ki imajo imenovane vodje.
Ker je bilo pri odločanju v tem postopku dostopa do informacij javnega značaja odločilno zgolj dejstvo, ali so poslanske skupine ali njihovi vodje organi po ZDIJZ, se Pooblaščenec, ob zgoraj navedenih ugotovitvah, ni spuščal v ugotavljanje dejanskega stanja in presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so sicer pomembna za odločitev o dostopu do informacij javnega značaja. Iz navedenih razlogov je gotovo tudi prišlo do molka, zoper katerega se prosilec pritožuje.  Pooblaščenec iz istih razlogov od poslanske skupine oziroma njenega vodje tudi ni zahteval, naj sporočita, zakaj odločba ni bila pravočasno izdana in je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP izdal svojo odločbo.
Pooblaščenec povsem na koncu tudi pojasnjuje, da prosilec svojo zahtevo za pridobitev prepisa oziroma kopije zvočnih posnetkov in magnetogramov teh posnetkov ter informacij, ki jih je napravila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (v nadaljevanju SOVA) v obdobju od 1. 1. 2004 do 1. 12. 2004 pri prisluškovanju in spremljanju gospoda Iva Sanaderja, predsednika vlade Republike Hrvaške, lahko naslovi na organ, ki izpolnjuje pogoje po določilu 1. člena ZDIJZ (v tem primeru je to Državni zbor RS).

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
mag. Nataša Brenk
svetovalka informacijskega pooblaščenca


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka