Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 25.03.2019
Title: Dnevnik d.d. - MNZ, Policja
Number: 090-52/2019
Category: Mediji, Notranje delovanje organa, Test interesa javnosti
Status: Sustained in part


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi novinarja, ki je zahteval dostop do dokumentov iz posameznih postopkov, iz katerih izhaja, da se določeni tujci, ki jih je obravnavala slovenska mejna policija, vrnejo hrvaškim varnostnim organom. IP je pritožbi prosilca delno ugodil, ker je ugotovil, da je organ v posredovanih dokumentih prekril tudi podatke, ki ne predstavljajo izjeme notranjega delovanja. V tem delu je namreč ugotovil, da gre v tem delu za splošen opis ukrepov policije, kot izhajajo iz zakonskih pooblastil policije in ne za podatke o taktiki in metodiki policijskega dela. V preostalem delu je IP pritožbo zavrnil, pri čemer je sledil argumentaciji organa, da gre za  informacije, iz katerih izhaja konkreten načrt organizacije dela in konkretni, posamični ukrepi v zvezi z aktivnostmi varovanja državne meje. Iz teh dokumentov je razvidno, kateri konkretni organizacijski, kadrovski in tehnični ukrepi so se izvajali, kje konkretno (lokacija), na kakšen način, kdo je pri tem sodeloval, časoven potek organizacije, itd.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-52/2019/4

Datum: 25. 3. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….(dalje prosilec) z dne 14. 2. 2019, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2019/4 (20-13) z dne 4. 2. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 14. 2. 2019 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-2/2019/4 (20-13) z dne 4. 2. 2019 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati elektronske kopije naslednjih dokumentov:
  • DDOKC št. 30283210 z dne 28. 12. 2018, na način, da prosilcu posreduje še podatek iz rubrike »Ukrepi«, na str. 1 dokumenta,
  • DDOKC št. 30283275 z dne 28. 12. 2018, na način, da prosilcu posreduje še podatek iz rubrike »Ukrepi«, na str. 1 dokumenta,
  • DDOKC št. 30283579 z dne 30. 12. 2018, na način, da prosilcu posreduje še podatek iz rubrike »Ukrepi«, na str. 2 dokumenta.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je na organ dne 1. 1. 2019 vložil zahtevo za kopije dokumentov (oziroma za vpogled v dokumentacijo), na podlagi katerih je bilo, kot je navedeno v priloženem mailu, odločeno, da se navedeni tuji državljani vrnejo hrvaškim varnostnim organom. Gre za 15 tujcev, ki so se izrekli za državljane Alžirije, Maroka, Sirije, Libanona, Sudana, Jemna, Eritreje in Egipta. Prosilec poudarja, da ne zahteva dostopa do občutljivih osebnih podatkov in drugih varovanih podatkov, prosi za dostop do dokumentacije z ustrezno prekritimi občutljivimi podatki, iz katerih bo razvidno, na kakšen način policija izvaja delo z migranti. Dodaja še, da je vpogled v dokumentacijo pomemben za javnost, saj je področje dela policije z migranti pod drobnogledom javnosti in različnih organov (Varuh RS, tožilstvo – SDT). V zahtevi se sklicuje tudi na odločbe IP št. 090-223/2018-6, 090-237/2018/2 ter 090-247/2018/2, ki se nanašajo na dokumente, ki so podlaga za delo z migranti. Z vpogledom v dokumente, ki jih želi pridobiti s to zahtevo, bi bilo mogoče primerjati podlage za ravnanje z migranti z dejanskim ravnanjem policistov. Zahtevi je prosilec priložil e - sporočilo Policijske uprave Novo mesto, pregled dogodkov med 28. 12. 2018 in 31. 12. 2018, iz katerega med drugim izhaja, da so policisti PU Novo mesto med 28. 12. in 31. 12., med opravljanjem nalog, izsledili in prijeli 25 tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo. 15 tujcev, ki so se izrekli za državljane Alžirije, Maroka, Sirije, Libanona, Iraka, Sudana, Jemna, Eritreje in Egipta, so predali hrvaškim varnostnim organom, policijski postopki z desetimi tujci pa še niso zaključeni.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-2/2019/4 (20-13) z dne 4. 2. 2019. Zahtevo prosilca, v kateri je ta zahteval zapise oz. zapisnike dnevnika dogodkov Policijske uprave Novo mesto, med 28. 12. 2018 in 30. 12. 2018, glede ilegalnih prehodov državne meje, je delno zavrnil, in sicer tako:

-           da se v DDOKC št. 30283210 z dne 28. 12. 2018 prekrijejo podatki o prijavitelju, kraj dogodka, klicni znak patrulje, kraj prijetja, podatke o vstopu oziroma prehodu državne meje Republike Slovenije, osebne podatke osebe, ki je ilegalno prestopila državno mejo, ukrepe, vsebino zapisa, ki vključujejo osebne podatke in navezne okoliščine, ki jasno nakazujejo na konkretno osebo ali njegovo dejanje,

-           da se v DDOKC št. 30283275 z dne 28. 12. 2018 prekrijejo podatki o prijavitelju, kraj dogodka, klicni znak patrulje, kraj prijetja, podatke o vstopu oziroma prehodu državne meje Republike Slovenije, osebne podatke osebe, ki je ilegalno prestopila državno mejo, ukrepe, vsebino zapisa, ki vključujejo osebne podatke in navezne okoliščine, ki jasno nakazujejo na konkretno osebo ali njegovo dejanje,

-           da se v DDOKC št. 30283554 z dne 30. 12. 2018 prekrijejo podatki o prijavitelju, kraj dogodka, klicni znak patrulje, kraj prijetja, podatke o vstopu oziroma prehodu državne meje Republike Slovenije, osebne podatke osebe, ki je ilegalno prestopila državno mejo, ukrepe, vsebino zapisa, ki vključujejo osebne podatke in navezne okoliščine, ki jasno nakazujejo na konkretno osebo ali njegovo dejanje in

-           da se v DDOKC št. 30283579 z dne 30. 12. 2018 prekrijejo podatki o prijavitelju, kraj dogodka, klicni znak patrulje, kraj prijetja, podatke o vstopu oziroma prehodu državne meje Republike Slovenije, osebne podatke osebe, ki je ilegalno prestopila državno mejo, ukrepe, vsebino zapisa, ki vključujejo osebne podatke in navezne okoliščine, ki jasno nakazujejo na konkretno osebo ali njegovo dejanje.

 

V obrazložitvi zgoraj navedene odločbe organa med drugim navaja, da ni sporno, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Pri preverjanju zahteve je bilo namreč ugotovljeno, da z zahtevanimi informacijami - dokumenti razpolaga Policijska obstajajo uprava Novo mesto. Po vsebinskem pregledu dokumentov je organ ugotovil, da dokumenti vsebujejo osebne podatke in varovane podatke policije (t. i. notranje delovanje organa) in da gre posledično za izjemi po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Glede izjeme varstva osebnih podatkov organ pojasnjuje, da je uradna oseba organa pri vpogledu v zahtevane podatke oziroma dokumente, ki so predmet odločanja v konkretnem postopku, ugotovila, da ti vsebuje osebne podatke v skladu z definicijo ZVOP-1. V dokumentih, vodenih pod zgoraj navedenimi številkami, so namreč jasno in nedvoumno navedeni podatki o osebah, ki so ilegalno prestopile državno mejo, ime in priimek, rojstni podatki, državljanstvo, okoliščine (kraj in čas) ilegalnega prestopa državne meje, in druge navezne okoliščine, ki jasno nakazujejo na konkretno fizično osebo. Glede navedenih osebnih podatkov je organ ugotovil, da razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, zato je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon. Organ ni našel zakonske podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov, prav tako ni podana privolitev posameznika, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke. Glede osebnih podatkov policistov – javnih uslužbencev, ki se prav tako nahajajo v presojanih dokumentih, pa je organ ugotovil, da gre za t.i. nevarovane osebne podatke. Njihovo posredovanje javnosti je namreč dopustno na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

V zvezi z izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ navaja, da predmetni dokumenti (poročila oziroma zapisi DDOKC PU Novo mesto) vsebujejo tudi »operativne podatke« za nemoteno delo policistov, kot so klicni znak, natančen opis kraja ilegalnega prehoda, specifične naloge policistov, specifične in druge »ukrepe« z elementi taktike in metodike dela, imena operativnih aplikacij itd. Organ ugotavlja, da so predmetni dokumenti izključno za notranjo komunikacijo organa. Organ pojasnjuje, da je ugotovil, da imajo obravnavani dokumenti zapisane precej občutljive informacije, ki se nanašajo na sam postopek s konkretno osebo in izvedene konkretne ukrepe policistov. Dokumenti vsebujejo poglavja, kjer so zapisani podatki o ilegalnem prehodu državne meje (čas in kraj prijetja, čas, točen kraj vstopa v RS in način prehoda, podatki o izstopu, podatke o sprejemu od tujih varnostnih organov), podatke o osebah, ki so ilegalno prestopile državno mejo (ime in priimek, datum rojstva, državljanstvo, navezne osebne okoliščine potovanja, druge operativne informacije in podatki o odstranjevanju iz države (način in konkretna izvedba odstranjevanja iz države) ter podatki o drugih ukrepih (časovno in opisno opredeljen celoten postopek s konkretno osebo in opisi vnosov v operativne aplikacije). Navedeni dokumenti po mnenju organa niso namenjeni zunanjemu krogu oseb, torej gre za dokumente, ki so namenjeni internemu poslovanju organa. Prvi pogoj za obstoj izjeme po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je tako po mnenju organa v konkretnem primeru izpolnjen. Za razjasnitev drugega dela te izjeme je organ izvedel škodni test, kjer je ugotovil, da bi v primeru razkritja predmetnih dokumentov, notranja komunikacija oziroma notranje delovanje organa postalo javno obravnavano, kar bi neposredno vplivalo na delo policistov. Policisti bi se zatekli k drugim načinom poročanja in obveščanja ter mnogih zadev, ki jih sedaj zapišejo, ne bi tako podrobno opisovali. Razkritje tovrstnih dokumentov bi negativno vplivalo tudi na samo izvrševanje nalog policistov, nadrejene v policijskih enotah (državni, regionalni in lokalni nivo), saj bi s tem negativno vplivali na način vodenja policijske enote ali policijskih postopkov. Po mnenju organa dokumenti (poročila DDOKC PU NM) vsebujejo različne kategorije podatkov, ki se specifično navezujejo na točno določen dogodek, kaznivo dejanje, prekršek ali okoliščino (npr. natančen opis konkretne osebe in njegove neposredne okoliščine potovanja iz matične države do prestopa državne meje RS, točen kraj, čas in mesto ilegalnega prehoda, vsebina ukrepov na podlagi dogodka, konkretni ukrepi nad osebo in ukrepi, kot izvajanje nalog policistov skozi celoten dogodek, vsebinski opis dogodka ali osebni podatki udeleženih oseb v povezavi ilegalnega prehoda, ukrepi in vnosi v operativne aplikacije itd.), na podlagi katerih je razvidna taktika in metodika dela policistov. Organ v zvezi s tem poudarja, da je taktika in metodika dela policije varovan podatek policije, ki je vsebinsko opredeljen v 16. točki 3. člena ZNPPol in postopkovno v Pravilniku o zaščiti podatkov policije (Uradni list RS, št. 67/14). Meni, da bi obravnavanje teh podatkov oziroma dokumentov kot informacij javnega značaja pomenilo razkritje podatkov tudi nepooblaščenim in nepoklicanim osebam, kar bi lahko imelo za posledico onemogočanje ali otežitev izvajanja določenih nalog policije, povezanih z zagotavljanjem nacionalne varnosti, predvsem na območju državne meje oziroma na področju dela policije (varovanje kopenske državne meje RS). S posredovanjem zahtevanih podatkov bi vsekakor razkrili podatke o metodiki in taktiki  policijskih postopkov ali podatke v zvezi z notranjim delovanjem policistov v nadzoru državne meje RS. Razkritje vsebine preiskovanja kršitev na področju ilegalnih prehodov ali drugih občutljivih nalog, povezanih z varovanjem državne meje RS in preprečevanjem ilegalnih prehodov, bi imelo nedvoumno hude posledice ali celo motnje pri tovrstnih postopkih. Po mnenju organa je škoda, ki bi nastala zaradi tega organu in drugim deležnikom v postopku (policisti, tujci, državljani RS, in drugi udeleženci), večja od interesa javnosti, da se v celoti seznani s tovrstnimi dokumenti. Njihovo razkritje bi vsekakor škodno vplivalo tudi na učinkovito ukrepanje policistov na konkretnih mestih kršenja prehoda državne meje (ilegalni prehod), saj le-ti delujejo na določenem območju oziroma področju dela, na podlagi taktike in metodike dela, to pa je, kot navedeno, povezano tudi z zagotavljanje varnosti policistov in udeleženih oseb v konkretnih postopkih. Organ tako zaključuje, da je v določenih delih zahtevanih dokumentov podana tudi izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (kraj, čas, vsebina določenega postopka policistov itd.). Organ je presojal tudi možnost t.i. delnega dostopa po 7. člena ZDIJZ in ugotovil, da je ta izvedljiv, zato je prosilcu do zahtevanih dokumentov omogočil dostop na način, da je v dokumentih varovane podatke prekril, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe.

 

Zoper odločbo organa št. 090-2/2019/4 (20-13) z dne 4. 2. 2019, je prosilec dne 14. 2. 2019 vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Navaja, da se njegova pritožba nanaša na odločbo organa, s katero je ta prekril velik del dokumentacije, ki se nanaša na postopke z migranti. Te postopke novinarji in nevladne organizacije v interesu javnosti preiskujejo že skoraj leto dni. V tem času se je nabrala vrsta indicev, da policija z migranti in prosilci za azil ne postopa zakonito. Navaja, da ima javnost interes po absolutno zakonitem delovanju policije, kar zahteva, da so vsi zahtevani dokumenti javni. Če je stanje na meji tako slabo, kot ugotavljajo novinarji in nevladne organizacije, in če so postopki policije nezakoniti in nepravilni, mora javnost to izvedeti, da se bo stanje preko delovanja mehanizmov demokracije saniralo. Po mnenju prosilca je ključno vprašanje, ali kateri dokument izkazuje izvajanje nezakonitih vračanj migrantov oziroma pushbackov, ki so po mednarodnem pravu prepovedani. Po ustavi RS ima oblast v RS ljudstvo in če ljudstvo nima informacij, pomeni, da oblasti ne more učinkovito izvrševati. Razkritje informacij je potrebno tudi zato, da se zagotovi močno, strokovno in kadrovsko popolno policijo za nadzor državne meje. Meni, da je v interesu javnosti, da se razkritje konkretno delovanje policije na terenu. Ta se jasno zaveda glavnega vprašanja: ali so postopki na meji zakoniti in vsebinsko pravilni? Na to vprašanje pa zaradi prekomerne prekritosti dokumentov ni mogoče odgovoriti. Zato prosilec izpodbija odločitev organa in zahteva, da policija dokumente razkrije v celoti, z izjemo varovanih osebnih podatkov posameznih migrantov. Le to bo omogočilo vsebinski civilni nadzor nad delom represivnih organov na meji, območju, kjer je gibanje omejeno in je neposredni nadzor nemogoč, dokumenti pa so, kot se vidi iz tega in drugih postopkov, javnosti odtegnjeni. Prosilca vsebinsko zanima obravnava prosilcev za mednarodno zaščito ter beguncev, ne zgolj migrantov. Ker je vsebina dokumentov prekomerno prekrita, policija ne more dokazati, da so vsi postopki pri nadzoru državne meje zakoniti, enotni in usklajeni. Prosilec navaja, da velja ravno nasprotno – na podlagi indicev ugotavlja, da policija protipravno izvaja nezakonita vračanja oziroma po mednarodnem pravu prepovedane push-backe. Poznavanje vsebine dokumentov je z vidika človekovih pravic po mnenju prosilca v javnem interesu. Poleg ugotovitev Dnevnikovih in drugih novinarjev o ignoriranju prošenj za azil, ki temeljijo na osebnih pogovorih z desetinami pregnanih migrantov, ki so po verižnem vračanju končali v Bosni in Hercegovini ter ugotovitev Amnesty International in PIC, ki temeljijo na intervjujih z iskalci azila, ki so bili v juniju 2018 v postopkih slovenske policije vrnjeni na Hrvaško, od tam pa v BIH, ter na uradnih statističnih podatkih, je v javnost, tudi preko objav v Dnevniku in drugih medijev, doslej »pricurljalo« kar nekaj dokumentov tako naslovnega organa kot tudi Varuha človekovih pravic RS. Ti dokumenti kažejo, da organ omejuje dostop do postopkov mednarodne zaščite oziroma da celo izvaja push-backe, kar je v nasprotju s pravili mednarodnega prava. Ob utemeljenosti tovrstnih sumov nezakonitega delovanja organ ne more in ne sme prekrivanja dokumentov utemeljevati z nedoločenimi abstraktnimi navedbami o »motnjah« delovanja, »škodi« in »varovanih podatkih«. V interesu javnosti je, da pridobi dokumente o ravnanju policije, ki bodo pokazali, ali ta resnično ravna zakonito, kot to v javnosti zatrjujejo predstavniki organa in Ministrstva za notranje zadeve. To, ali državni organi kršijo človekove pravice ali ne, ne sme biti varovan podatek ali izjema po 6. členu ZDIJZ, saj javni interes prevlada. Prav tako organ zahteve po vpogledu v njegovo delovanje, z namenom varovanja človekovih pravic in po zakonitem delu, ne more razumeti kot »motnje v delovanju«. Do kršitev človekovih pravic namreč v nobenem primeru ne sme prihajati. Zato prosilec vztraja pri popolnem dostopu do navedenih dokumentov, z izjemo absolutno varovanih osebnih podatkov posameznikov, ki so se znašli v policijskih postopkih in posledično v zahtevanih dokumentih.

 

Pritožbo prosilca je organ dne 27. 2. 2018, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP.

 

Z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja, je IP pri organu, dne 14. 3. 2019, opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. V zvezi z zatrjevano izjemo notranjega delovanja in podatki, ki jih je na posredovanih dokumentih prekril, je organ pojasnil, da sami ukrepi, ki jih izvede (npr. DA/NE), niso varovani (torej npr. dejstvo, da so bili odvzeti prstni odtisi), kot varovane pa šteje podatke, kakšni so bili nadaljnji postopki v zvezi s tem (npr. na kakšen način preverja in kje te podatke). Prav tako je organ pojasnil, da kot varovanih ni štel podatkov o državljanstvu posameznega migranta.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbe prosilca z dne 14. 2. 2019 izhaja, da izpodbijani odločbi nasprotuje delno, pri čemer se ne pritožuje v delu, ki se nanaša na prekrite osebne podatke posameznikov, ki so bili obravnavani v policijskih postopkih in se posledično nahajajo v zahtevanih dokumentih. Posledično se IP z izjemo varstva osebnih podatkov v tem pritožbenem postopku posebej ni ukvarjal, je pa  presojal, ali se je organ pravilno skliceval na izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Glede te izjeme se IP v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na materialno pravno podlago, ki jo je v izpodbijani odločbi obširno navedel že organ, dodaja pa še, da gre za izjemo notranjega delovanja lahko le pri dokumentih, ki urejajo postopke, delovanje in ukrepe, ki so namenjeni interni rabi organa (npr. lastni dokumenti, zapisniki o posvetovanju in glasovanju, interne zabeležke ipd.), iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa ter njegova notranja politika. S to izjemo se torej varuje t.i. notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Varujejo se torej podatki, ki nastajajo ob oblikovanju notranje, interne politike organa. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. V skladu z utečeno prakso IP dokumenti, iz katerih izhaja »zunanje« delovanje, ki je usmerjeno navzven in se nanaša na razmerje do zunanjih subjektov in do posameznikov, npr. do oseb, obravnavanih v policijskih postopkih, niso dokumenti, ki so namenjeni le internemu delu organa. Poleg tega velja opozoriti, da je za obstoj te izjeme treba izkazati konkretne motnje, ki bi organu nastale z razkritjem zahtevanih informacij. Upravno sodišče RS je v sodbi, št. I U 1176/2010-12 z dne 30. 11. 2011, zavzelo restriktivno razlago predmetne izjeme. V sodbi je zapisalo, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«.

 

Ob primerjavi dokumentov, ki so bili predmet presoje v tem postopku (gre za zapisnike dnevnika dogodkov Policijske uprave Novo mesto, ki se pri organu vodijo pod DDOKC št. 30283210 z dne 28. 12. 2018, DDOKC št. 30283275 z dne 28. 12. 2018, DDOKC št. 30283554 z dne 30. 12. 2018 in DDOKC št. 30283579 z dne 30. 12. 2018), z dokumenti, ki jih je organ v obliki delnega dostopa posredoval prosilcu, je IP ugotovil, da je organ pravilno prekril varovane osebne podatke ter podatke o prijavitelju, kraj dogodka, klicni znak patrulje, kraj prijetja, podatke o vstopu oziroma prehodu državne meje Republike Slovenije, vsebino zapisa, ki vključuje osebne podatke in navezne okoliščine, ki jasno nakazujejo na konkretno osebo ali njegovo dejanje, pri katerih gre za podatke, ki izkazujejo notranje delovanje organa. V tem delu je IP sledil obrazložitvi organa, da gre za informacije, iz katerih izhaja konkreten načrt organizacije dela in konkretni, posamični ukrepi v zvezi z aktivnostmi varovanja državne meje. Iz teh dokumentov je razvidno, kateri konkretni organizacijski, kadrovski in tehnični ukrepi so se izvajali, kje konkretno (lokacija), na kakšen način, kdo je pri tem sodeloval, časoven potek organizacije, itd. Po mnenju IP gre pri teh dokumentih za podatke, ki so namenjeni internemu delu policije, obenem pa bi z njihovim javnim razkritjem nastale motnje pri njenem delovanju.

 

Prosilec je v zvezi s tem v pritožbi sicer zatrjeval, da morajo biti ti podatki javni, če kažejo na to, da je stanje na meji slabo in če izkazujejo, da so postopki policije nezakoniti in nepravilni. Po njegovem je ključno vprašanje, ali zahtevani dokumenti izkazujejo izvajanje nezakonitih vračanj migrantov oziroma pushbackov. Na podlagi podrobnega pregleda dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka, IP ugotavlja, da iz njih takšno delovanje policije ne izhaja. Za razliko od dokumentov, ki jih je IP presojal v pritožbenih postopkih npr. pod opr. št. 090-231/2018/2, v konkretnem primeru ne gre za navodila, kako postopati pri obravnavi migrantov in kakšne ukrepe izvajati, ampak za interne zabeležke, ki izkazujejo zgolj operativen potek dogodkov. Iz presojanih dokumentov posledično ni razvidno, ali so bili postopki policije pri obravnavi migrantov pravilni in zakoniti. Izjema so podatki iz rubrike »ukrepi« na posameznem dokumentu, ki izkazujejo, katere zakonske ukrepe je policija izvedla pri obravnavi konkretnega posameznika. V tem delu je IP zaključil, da izjema notranjega delovanja ni podana, ker gre za splošen opis ukrepa, kot izhaja iz zakonskih pooblastil policije in ne za podatke o taktiki in metodiki policijskega dela. Razkritju teh podatkov organ tudi ni nasprotoval na ogledu in camera, saj je pojasnil, da sami ukrepi, ki jih izvede (npr. DA/NE), tudi po njegovem niso varovani (torej npr. dejstvo, da so bili odvzeti prstni odtisi, izrečena globa,..). Ker dokument št. DDOKC št. 30283554 z dne 30. 12. 2018 teh podatkov pod rubriko »Ukrepi« ne vsebuje, IP posredovanja le – teh ni naložil. Posledično je IP organu naložil, da mora podatke o ukrepih posredovati prosilcu le iz preostalih treh dokumentov (iz DDOKC št. 30283210 z dne 28. 12. 2018, DDOKC št. 30283275 z dne 28. 12. 2018 in DDOKC št. 30283579 z dne 30. 12. 2018), kot izhaja iz tč. 1 izreka te odločbe.

 

V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da je podana izjema notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po oceni IP v tem delu za razkritje podatkov ni podlage niti v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, test prevladujočega interesa javnosti za razkritje namreč ni podan. Glede na vsebino prekritih delov dokumentov namreč ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je treba podatke razkriti, ker se ima javnost pravico seznaniti z informacijami o tem, ali policija obmejne postopke izvaja zakonito, enotno, predvidljivo in v okviru zaupanih ji zakonskih pooblastil. Iz prekritih delov presojanih dokumentov namreč ti podatki ne izhajajo, javnost pa se z osnovnimi podatki o obravnavi migrantov lahko seznani že s pomočjo podatkov, ki jih je organ prosilcu že posredoval in tistimi, ki jih mora posredovati na podlagi tč. 1 izreka te odločbe. Kot že pojasnjeno zgoraj, je organ v dokumentih delno prekril le operativne informacije in opis poteka posameznih dogodkov, iz katerih izhaja taktika in metodika delovanja policije na terenu. Ob tem je organ prosilcu že omogočil delni dostop do dokumentov, pri čemer mu je osnovne podatke o obravnavi migrantov že posredoval (npr. podatke o tem, koliko migrantov in na kakšen način je bilo obravnavanih, podatke o državljanstvu posameznih migrantov in informacijo o tem, ali so bili vrnjeni na Hrvaško). V tem delu je IP posledično sledil obrazložitvi organa v izpodbijani odločbi in je pritožbo prosilca zavrnil.

 

Iz zgoraj navedene obrazložitve te odločbe izhaja, da je organ na prvi stopnji delno napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je ugotovil obstoj izjeme notranjega delovanja, pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka