Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 23.03.2006
Title: CZNI zoper molk Sveta KS Šembije
Number: 092-2/2005/657
Category: Ali je organ zavezanec?, Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Sustained in part


Datum: 23. 3. 2006
Šifra: 092-2/2005/657

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja  (Uradni list RS, št. 24/03 s spremembami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) ter 3. odst. 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Civilnega združenja za nadzor nad institucijami, Šmartinska 20/a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 08.11.2005, zoper molk Sveta krajevne skupnosti Šembije, Šembije 46, 6253 Knežak (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve informacij javnega značaja naslednjo


ODLOČBO:


1. Pritožbi in zahtevi prosilca se delno ugodi.
2. Organ je dolžan v roku 15 dni prosilcu v pisni obliki posredovati dokument z naslovom Dogovor o izgradnji in napeljavi omrežja kabelske televizije.
3. Pritožba in zahteva prosilca se v preostalem delu kot neutemeljeni zavrneta.

OBRAZLOŽITEV:



Prosilec je dne 14.10.2005 na organ naslovil zahtevo, s katero je zahteval naslednja dokumenta:
• Specifikacijo priključnine za kabelsko TV in internet podjetja Teles, d.o.o.;
• Finančno obremenitev na posameznika uporabnika ob priključitvi na kabel.
Prosilec je na Pooblaščenca dne 08.11.2005 naslovil pritožbo zaradi molka organa.
Organ je v telefonskem pogovoru z dne 11.11.2005 Pooblaščencu zagotovil, da bo zahtevane dokumente poslal »prihodnji teden«. Ker organ tega ni storil, je prosilec dne 13.01.2006 ponovno vložil pritožbo zaradi molka organa.
Pooblaščenec je dne 16.01.2006 organ z dopisom št. 092-2/2005/587 pozval, da v roku osmih dni odloči o zahtevi prosilca.
Ker organ v naknadnem roku ni odločil, je prosilec na Pooblaščenca dne 05.02.2006 naslovil ponovno pritožbo zaradi molka.
Pooblaščenec je organ dne 15.02.2006, št. 092-2/2006/624, pozval, da mu sporoči, zakaj v predvidenem roku ni odločil o zahtevi prosilca in ga opozoril na globo po 3. odst. 39. člena ZDIJZ.
Organ je dne 20.02.2006 na Pooblaščenca naslovil dopis, v katerem je navedel, da organ ni bil pogodbeni partner s podjetjem Teles, d.o.o., da ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval specifikacijo priključnine, in da ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval finančno obremenitev za posameznega uporabnika. Organ je navedel tudi, da krajani vse podatke o poslovanju organa dobijo na zboru krajanov.
Pooblaščenec je dne 28.02.2006, št. 092-2/2005/635, prosilca pozval, da sporoči, ali je prejel zahtevane dokumente. Prosilec je na dopis odgovoril dne 05.03.2006 in v odgovoru navedel, da zahtevanih dokumentov ni prejel.
Prosilec je dne 17.03.2006 na Pooblaščenca naslovil dopis, v katerem je navedel, da je s strani organa prejel dva dokumenta, ki pa, kot je bilo mogoče razbrati iz dopisa, nista bila zahtevana dokumenta.

Pritožba je delno utemeljena.


1. Organ kot zavezanec
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS) v 1. odst. 2. člena določa, da so občine temeljne samoupravne lokalne skupnosti. 1. odst. 18. člena ZLS pa določa, da se na območju občine lahko ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Glede na navedeno je krajevna skupnost ožji del občine in s tem tudi del lokalne skupnosti. V 1. odst. 19. člena ZLS je določeno, da je organ ožjega dela občine svet. V skladu z zapisanim je torej svet krajevne skupnosti organ ožjega dela lokalne skupnosti in kot tak zavezanec v skladu s 1. odst. 1. člena ZDIJZ.

2. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja (ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami). ZDIJZ v 1. in 2. odst. 5. člena prost dostop do informacij omogoča vsakomur, ne glede na pravni interes. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za zatrjevanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za takšno informacijo, vendar se dostop zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 6. členu ZDIJZ lahko zavrne. Ključnega pomena je zagotovitev nadzora javnosti, ki mora imeti možnost nadzorovati pravilnost delovanja celotnega javnega sektorja. Gre za nadzorno funkcijo pravice do informacij javnega značaja, ki je ena od najpomembnejših funkcij te temeljne človekove pravice. Enako navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit.: ''Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.'' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72; v nadaljevanju Komentar ZDIJZ).

Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odst. 4. člena ZDIJZ. Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

V tej določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Ker se je organ med drugim skliceval na dejstvo, da zahtevana informacija ne obstaja, je Pooblaščenec, kot je opisano v nadaljevanju, ugotavljal najprej, ali je izpolnjen t. i. kriterij materializirane oblike.

2. Ogled in camera
Pooblaščenec je v teku reševanje pritožbe zaradi molka organa upoštevaje določbo 2. odst. 255. člena ZUP opravil ogled vseh spisov zadeve. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve narave zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 20.03.2006 v prostorih organa opravil in camera ogled. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na vse dokumente, povezane z zgoraj navedeno zahtevo prosilca.

Pooblaščenec je med ogledom ugotovil, da v povezavi z zahtevo prosilca obstaja zgolj en dokument z naslovom »Dogovor o izgradnji in napeljavi omrežja kabelske televizije«.

Pooblaščenec je zato v nadaljevanju moral ugotavljati le, ali je dokument po zgornji definiciji informacija javnega značaja.

Delovno področje organa
Dokument je nastal na podlagi dogovora dveh strank, organa in družbe Teles, d.o.o. Pod dogovorom je podpisan predsednik Sveta organa. Dokument je torej nastal na podlagi delovanja oziroma dejavnosti organa in ga je predsednik Sveta nedvomno podpisal v okviru opravljanja svoje funkcije.

Razpolaganje z dokumentom
Ker je Pooblaščenec dokument prejel neposredno od organa, je že na podlagi ogleda in camera neizpodbitno ugotovljeno, da organ z dokumentom razpolaga.

Kriterij materializirane oblike
Pooblaščenec je ob prevzemu dokumenta ugotovil, da ta obstaja v obliki pisnega dogovora, torej je podan tudi tretji kriterij, kriterij materializirane oblike.

Glede na vse navedeno Pooblaščenec ocenjuje, da je »Dogovor o izgradnji in napeljavi omrežja kabelske televizije« informacija javnega značaja.

Ker organ ni zatrjeval morebitnih izjem, ki bi jih lahko dokument vseboval, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) izvedel preizkus, ali je dokument zavarovan pred prostim dostopom zato, ker gre za katero od izjem, določenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Po skrbnem pregledu dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da dokument ne vsebuje izjem v skladu s 6. členom ZDIJZ in je zato prosto dostopen.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da lahko zadevo reši po dokumentih, je v skladu s 3. odst. 255. člena ZUP opravil postopek in s svojo odločbo rešil zadevo v delu, ko dokument obstaja. V delu zahteve in pritožbe, ko prosilec zahteva dokumente, ki ne obstajajo, pa je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti, kot izhaja iz izreka.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,        
pooblaščenka