Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 02.10.2019
Title: Bisnode d.o.o. - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve
Number: 090-105/2017/12
Category: Odločbe po sodbah Upravnega sodišča, Ponovna uporaba, Osebni podatek
Status: Refused


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal po sodbi Upravnega sodišča RS. Ker je sodišče jasno zavezalo stališče, da ponovna uporaba podatkov, ki jih zahteva prosilec, ni dovoljena, je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-105/2017/12
Datum: 2. 10. 2019


Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07  – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 5. 2017, zoper odločbo Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 317-124/2017-2 z dne 25. 4. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 11. 5. 2017 zoper odločbo Agencije RS za javnopravne evidence in storitve št. 317-124/2017-2 z dne 25. 4. 2017 se v delu, ki se nanaša na ponovno uporabo podatkov o naslovih prebivališča fizičnih oseb – ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora, zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 12. 4. 2017 na organ naslovil zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja. Zahteval je, da mu organ za potrebe ponovne uporabe v skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZDIJZ posreduje podatke o EMŠO, davčni številki in naslovu ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov ali članov organa nadzora gospodarskih družb, registriranih v Republiki Sloveniji. Podatke je zahteval v elektronski obliki, dnevno na FTP nosilcu za namene ponovne uporabe v okviru aplikacije, dostopne na spletnem naslovu …………in sicer iskalnika ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov ali članov organa nadzora, s podatkom, v kateri enoti poslovnega registra je za oseba zastopnik ali ustanovitelj na način, ki bo skladen s petim odstavkom 7. člena Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSReg).

 

Organ je dne 25. 4. 2017 izdal odločbo št. 317-124/2017-2, s katero je zahtevo prosilca zavrnil, na podlagi določbe 4. točke šestega odstavka in 1. točke šestega odstavka v zvezi s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V odločbi je organ navedel, da glede na določbe ZPRS-1 upravljavec registra zagotavlja vpogled v javne podatke posamezne enote poslovnega registra. EMŠO in davčna številka ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora sta varovana osebna podatka, ki uživata varstvo na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). Njuno razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, zato je organ na podlagi 1. točke šestega odstavka v zvezi s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevo za ponovno uporabo teh dveh podatkov zavrnil. Podatki o naslovih prebivališča družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora so dostopni preko iskanja izbranih poslovnih subjektov (na ravni posamezne enote) na spletnem portalu organa. ZPRS-1 zaradi varnosti pravnega prometa določa, da organ omogoči iskanje in vpogled v podatke, v kateri enoti poslovnega registra je določena oseba zastopnik ali ustanovitelj. Iskanje se pri fizičnih osebah omogoči z uporabo kombinacije osebnega imena ter EMŠO, davčne številke ali naslova prebivališča, pri pravnih osebah pa z uporabo firme, imena, matične ali davčne številke. Enake določbe vsebuje tudi ZSReg glede družbenikov, ustanoviteljev, zastopnikov in članov organa nadzora. S posredovanjem podatkov o naslovih prebivališča ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora v informatizirani obliki, bi organ prosilcu omogočil iskanje po osebah brez uporabe kombinacij podatkov, kot jih navajata ZPRS-1 in ZSReg. Ker ZPRS-1 in ZSReg določata, da so podatki dostopni samo osebam, ki že poznajo kombinacijo podatkov, na podlagi katerih lahko iščejo, je zahtevo treba zavrniti skladno z določbo 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je še dodal, da je na njegovi spletni strani omogočeno iskanje na način, da je mogoče ugotoviti, ali je določena oseba ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora in v katerem subjektu vpisa, vendar zgolj na podlagi kombinacije podatkov, skladno z ZPRS-1 in ZSReg. Te podatke je mogoče uporabiti tudi za ponovno uporabo v skladu z ZDIJZ. Zaradi določbe tretjega odstavka 5. člena ZDIJZ, po kateri ima vsak prosilec pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij, prosilec zahtevanih podatkov ne more pridobiti v informatizirani obliki.

 

Zoper navedeno odločbo organa se je prosilec dne 11. 5. 2017 pritožil in navedel, da od organa v okviru aplikacije …………..že prejema določen obseg podatkov o poslovnih subjektih in posameznikih v teh poslovnih subjektih, vendar brez podatkov o njihovem naslovu prebivališča, EMŠO in davčni številki. Z odločbo IP št. 0613-7/2014/12 z dne 26. 5. 2016 (potrjena s sodbo Upravnega sodišča opr. št. I U 817/2016-9 z dne 6. 3. 2017) je bilo prosilcu naloženo, da na svoji spletni strani ……….uporabnikom preneha omogočati, da se zgolj na podlagi vpisa imena in priimka posameznika v iskalnik seznanijo s podatkom, ali je ta posameznik ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora v subjektu vpisa v sodni register (in v katerem subjektu). Z zahtevo za ponovno uporabo je prosilec želel v informatizirani obliki z dnevnimi posodobitvami pridobiti podatke o EMŠO, davčni številki in naslovu prebivališča ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov ali članov organa nadzora gospodarskih družb, da bi lahko v iskalniku ………določil dodatni kvalifikator za iskanje po fizičnih osebah, na način, kot to določata ZPRS-1 in ZSReg. Pri tem ne ZSReg ne ZPRS-1 nikjer ne določata, da bi bil takšen način iskanja podatkov po posameznikih pridržan zgolj organu in da ima organ za zagotavljanje te storitve monopol ter je subjektom zasebnega prava vzpostavitev podobnega iskalnika prepovedana. Prav tako niti ZSReg niti ZPRS-1 ne določata omejitev za posredovanje zahtevanih podatkov za ponovno uporabo, temveč določata pogoje, pod katerimi se omogoči iskanje in vpogled podatke. S posredovanjem podatkov organ nikakor ne bi kršil določb ZSReg in ZPRS-1, saj prejem zahtevanih podatkov že pojmovno ne more biti enako iskanju po tako prejetih podatkih. Z zavrnitvijo posredovanja zahtevanih podatkov je prosilcu onemogočeno zakonito nudenje storitve, zanemarjena je javna korist zaradi povečanja varnosti javnega prometa s tem, ko gospodarski subjekti pri uporabi takšnega iskalnika pridobijo dodatno oplemenitene informacije, ter nenazadnje kršena prosilčeva pravica do svobodne gospodarske pobude, ki jo zagotavlja 74. člena Ustave RS. Prosilec je še navedel, da je glede zahteve po EMŠO in davčni številki treba upoštevati drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, po katerem se dostop do zahtevane informacije dovoli, ne glede na omejitev iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Aplikacija …………namreč omogoča vpogled v informacije o poslovnih subjektih in njihovih ustanoviteljih, družbenikih, zastopnikih ali članih organa nadzora gospodarskih družb. Uporabniki prejemajo oplemenitene in dnevno posodobljene informacije o subjektih, s katerimi poslujejo in/ali se o poslovnem sodelovanju z njimi šele odločajo. S tem se zagotavlja in izboljšuje varnost poslovanja in zaupanje pri sklepanju poslov, kar posledično pomeni povečanje dinamike in količine sklenjenih poslov. S tem se v širšem smislu zagotavlja varnost pravnega prometa in ščiti korist vseh posameznikov in poslovnih subjektov, vpletenih v ekonomske odnose na območju RS. V zvezi s podatkom o naslovih prebivališč ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov ali članov organa nadzora gospodarskih družb se je prosilec skliceval tudi na odločbo IP št. 090-288/2016/5 z dne 21. 2. 2017. V tej odločbi je IP zavzel stališče, da iz določb ZPRS-1 in ZSReg ne izhaja, da so podatki o fizičnih osebah dostopni izključnim upravičencem – le osebam, ki že poznajo ustrezno kombinacijo podatkov. ZPRS-1 in ZSReg namreč ne vsebujeta določb v zvezi z omejitvami za vpogled v podatke oz. posredovanje podatkov za namene ponovne uporabe, prav tako pa iz zakona ali njegove razlage ne izhaja, da je izključni upravičenec za dostop do teh podatkov organ. Če bi se omejitve glede vpogleda v poslovni register (vnos kombinacije podatkov) uporabile za presojo upravičenosti dostopa do informacij javnega značaja, bi lahko to pripeljalo do absurdne situacije, v kateri bi bil organ izključni upravičenec za nudenje vpogleda v določene podatke o poslovnih subjektih oz. z njimi povezanimi posamezniki. Takšna razlaga in njene posledice v praksi bi bile v popolnem nasprotju z namenom, ki ga zasledujeta načelo javnosti sodnega registra in načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Gre za podatke, ki morajo biti in tudi so na podlagi zakona pod enakimi pogoji dostopni vsem in ne le organu, ki s takšno razlago podatke in njihovo ponovno uporabo monopolizira, samega sebe pa brez zakonske podlage s tem neupravičeno postavlja v vlogo izključnega upravičenca za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je še dodal, da organ napačno interpretira določbo tretjega odstavka 5. člena ZDIJZ. Do kršitve navedene določbe bi lahko prišlo zgolj v primeru, ko bi organ zahteve različnih prosilcev po posredovanju zahtevanih podatkov v informatizirani obliki obravnaval različno, in sicer da bi enemu prosilcu takšno zahtevo odobril, drugemu pa zavrnil.

 

Organ je pritožbo prosilca dne 1. 3. 2017, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

O pritožbi prosilca je IP dne 28. 6. 2017 izdal odločbo št. 090-105/2017, s katero je pritožbi delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil ter organu naložil, da mora prosilcu za namene vnosa v spletno aplikacijo, dostopno na spletnem naslovu………., in sicer iskalnik ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov ali članov organa nadzora, kot dodatni kvalifikator za postopek iskanja po fizičnih osebah omogočiti ponovno uporabo podatkov o naslovih prebivališča fizičnih oseb – ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora, na način, da prosilcu dnevno po elektronski poti zagotovi navedene podatke, kot dopolnilo podatkom, ki jih že prejema, in sicer z dopolnilom ULICA_HS, ULICA_HS_D, POSTNA_ST, POSTNI_KRAJ, povezano z osebo, kateri naslov pripada in vezano na subjekt vnosa. Ob tem je IP prosilcu postavil še naslednje pogoje za ponovno uporabo: (1) Pri vsakokratni uporabi informacij mora prosilec navesti kot vir informacij Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve, (2) Prosilec mora podatke, ki jih bo na podlagi te odločbe pridobival od organa, ponovno uporabiti tako, da bo iskanje v aplikaciji, dostopni na spletnem naslovu ………….in sicer v iskalniku ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov ali članov organa nadzora, po fizičnih osebah – družbenikih, zastopnikih in članih organa nadzora možno le z uporabo kombinacije osebnega imena ter naslova prebivališča, vpisanega v poslovni register, kot to določata zakon, ki ureja Poslovni register Slovenije, in zakon, ki ureja Sodni register, ter da bo njihova uporaba v skladu z nameni, določenimi v navedenih zakonih.

 

Zoper odločbo IP iz prejšnjega odstavka je organ vložil tožbo pred Upravnim sodiščem RS. To je s sodbo št. I U 1594/2017-19 z dne 4. 9. 2019 tožbi ugodilo in odločbo izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki (IP) v ponovno odločanje.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca z dne 11. 5. 2017 kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, v ponovljenem postopku vzel v obravnavo. Ker je Upravno sodišče RS s sodbo št. I U 1594/2017-19 z dne 4. 9. 2019 odločbo IP št. 090-105/2017 z dne 28. 6. 2017 odpravilo le v 1. točki izreka (torej glede dovolitve ponovne uporabe podatkov o naslovih prebivališča fizičnih oseb – ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov in članov nadzora), in le v tem delu zadevo vrnilo v ponovno odločanje, je IP kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v tem delu, v okviru pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil tudi, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, da zahtevani podatki predstavljajo informacije javnega značaja in da organ z njimi razpolaga. Prav tako ni sporno, da je prosilec podatke o naslovih prebivališča fizičnih oseb – ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov in članov nadzora zahteval za ponovno uporabo.

 

Organ je zavrnil zahtevo prosilca zato, ker naj bi bile glede zahtevanih podatkov podane izjeme od ponovne uporabe v skladu s šestim odstavkom 6. člena ZDIJZ. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je glede podatkov, katerih ponovna uporaba prosilcu ni bila omogočena, podana katera od izjem od ponovne uporabe informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje 5. a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.

 

V skladu z določbo 1. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za ponovno uporabo informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na podatek iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Med izjemami iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tudi izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Prosilec zahteva ponovno uporabo osebnih podatkov – naslovov ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov in članov nadzora. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme napotuje na določbe veljavnega zakona o varstvu osebnih podatkov. V času izdaje izpodbijane odločbe organa je bil to Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), na katerega se je posledično treba opreti tudi v tem pritožbenem postopku. Ne glede na to, da se je s 25. 5. 2018 pričela uporabljati Splošna Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), je IP kot pritožbeni organ namreč vezan na predpise, ki so bili v uporabi v času odločanja organa prve stopnje in v času izdaje izpodbijane odločbe, to je na dan 28. 6. 2017.

 

Po ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Upoštevaje navedeno definicijo, podatki o naslovih fizičnih oseb v povezavi s podatki o njihovih imenih in priimkih nedvomno predstavljajo osebne podatke.

 

V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon; z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zakonsko pravno podlago v smislu navedene določbe 9. člena ZVOP-1 konkretnem primeru predstavljata ZSReg in ZPRS-1 v povezavi z ZDIJZ. Glede na veljavne določbe ZSReg in ZPRS-1 so podatki, ki jih zahteva prosilec, javno objavljeni v PRS. Do njih lahko prosto dostopa vsakdo, bodisi posredno preko iskanja po poslovnih subjektih, bodisi neposredno z iskanjem po fizičnih osebah, kadar razpolaga z določeno kombinacijo podatkov (prvi odstavek 22. člena ZPRS-1 oz. peti odstavek 7. člena ZSReg). Slednji način iskanja (torej iskanje po fizičnih osebah) je postal dopusten z uveljavitvijo sprememb ZSReg[1] in ZPRS-1[2] v letu 2015. Namen uvedbe iskanja tudi po fizičnih osebah je krepitev transparentnosti delovanja enot poslovnega registra, preprečevanja korupcije in konfliktov interesov[3] ter zagotavljanje varnosti pravnega prometa.[4] Lastniška, vodstvena in nadzorna struktura v slovenskem gospodarskem oz. korporativnem prostoru je namreč prepletena. Korporativno upravljanje kapitalskih družb zahteva transparentno urejene odnose na nivoju posamezne družbe, in sicer v jasnih in transparentnih pravilih, kako so v tej družbi urejeni odnosi med delničarji, organom nadzora, poslovodstvom, deležniki družbe in drugimi pomembnimi zunanjimi skupinami ali institucijami.[5] S tem namenom so bile spremenjene določbe ZSReg in ZPRS-1 tako, da je omogočeno iskanje tudi po fizičnih osebah (in ne le po poslovnih subjektih). Zakonodajalec je torej ocenil, da je iskanje v PRS po fizičnih osebah, določenih v ZSReg in ZPRS-1, v javnem interesu oz. javni interes takšnega iskanja prevlada nad interesom teh fizičnih oseb po varstvu zasebnosti.

 

Prosilec je v zahtevi za ponovno uporabo, v skladu z določbo četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ, opredelil namen ponovne uporabe. Navedel je, da podatke potrebuje za dopolnitev že obstoječe aplikacije……….– iskalnika, in sicer kot dodatni kvalifikator postopka iskanja po fizičnih osebah. V pritožbi je prosilec izpostavil, da podatke potrebuje in zahteva, da bi zagotovil delovanje iskalnika na način, ki ga IP šteje za skladnega z zakonom. IP je namreč v postopku inšpekcijskega nadzora, z odločbo IP št. 0613-7/2014/12 z dne 26. 5. 2016 (potrjena s sodbo Upravnega sodišča opr. št. I U 817/2016-9 z dne 6. 3. 2017), prosilcu naložil, da na svoji spletni strani ………..uporabnikom preneha omogočati, da se zgolj na podlagi vpisa imena in priimka posameznika v iskalnik seznanijo s podatkom, ali je ta posameznik ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora v subjektu vpisa v sodni register (in v katerem subjektu). Prosilec želi ugotovljeno pomanjkljivost aplikacije oz. iskalnika odpraviti ter zagotoviti delovanje, ki bo v celoti skladno z veljavnimi predpisi.

 

Organ v izpodbijani odločbi navaja, da je v konkretnem primeru podana izjema iz 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam. Pri tem se organ sklicuje na določbe prvega odstavka 22. člena ZPRS-1 in petega odstavka 7. člena ZSReg, po katerih se iskanje po registru pri fizičnih osebah omogoči z uporabo kombinacije osebnega imena ter EMŠO ali kombinacije osebnega imena ter davčne številke ali kombinacije osebnega imena ter naslova prebivališča, vpisanega v poslovni register, pri pravnih osebah pa z uporabo firme, imena, matične ali davčne številke. Če bi bili podatki o naslovih prebivališč v informatizirani obliki vključeni med podatke poslovnega registra v širšem naboru o vseh enotah poslovnega registra (zahtevani podatki), bi naročniku omogočili iskanje po osebah brez uporabe kombinacij podatkov, kot jih navajata ZPRS-1 in ZSReg. Organ meni, da ker ZPRS-1 in ZSReg določata, da so podatki dostopni samo osebam, ki že poznajo kombinacijo podatkov, na podlagi katerih lahko iščejo, je zahtevo treba zavrniti skladno z določbo 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Stališče, da gre v obravnavanem primeru za izjemo od proste ponovne uporabe po 4. točki šestega dostavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z določilom 22. člena ZPRS-1 in 7. člena ZSReg, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v zgoraj že citirani sodbi pod opr. št. I U 1594/2017-19 z dne 4. 9. 2019.

 

V obrazložitvi predmetne sodbe (tč. 10) je sodišče med drugim navedlo, da lahko po 22. členu ZPRS-1 in 7. členu ZSReg do podatkov v poslovnem registru, če je ključ do iskanja ime fizične osebe, dostopajo samo tiste osebe, ki že razpolagajo s točno določenimi podatki o posamezni fizični osebi. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPRS-1 upravljavec registra sicer omogoči iskanje in vpogled v podatke, v kateri enoti poslovnega registra je določena oseba zastopnik ali ustanovitelj, vendar pa se iskanje pri fizičnih osebah omogoči le z uporabo kombinacije osebnega imena ter EMŠO ali kombinacije osebnega imena ter davčne številke ali osebnega imena ter naslova prebivališča, vpisanega v poslovni register, pri pravnih osebah pa z uporabo firme, imena, matične ali davčne številke. Podobne omejitve po mnenju sodišča določa tudi peti odstavek 7. člena ZSReg, po katerem se iskanje podatkov iz 2. in 3. točke drugega odstavka 7. člena pri fizičnih osebah omogoči s kombinacijo osebnega imena ter EMŠO ali kombinacije osebnega imena ter davčne številke ali kombinacije osebnega imena ter naslova prebivališča, vpisanega v sodni register, pri pravnih osebah pa z uporabo firme, imena, matične ali davčne številke. Ob tem sodišče navaja, da »so naslovi prebivališč oseb, ki so vpisani pri posameznih subjektih vpisa v poslovni register, sicer res javni podatki, ki pa so na spletni strani AJPES dostopni le na točno določen način. Pri dostopu do podatka o naslovu prebivališča določne osebe mora zainteresirana oseba vedeti, v katerem subjektu je ta oseba udeležena kot ustanovitelj, družbenih, zastopnik ali član nadzora. Način dostopa do teh podatkov je določen z določenimi omejitvami. Do teh podatkov je možno priti le s kombinacijo podatkov o posamezni fizični osebi, in sicer imena in priimka in EMŠO ali imena in priimka in davčne številke ali imena in priimka in naslova osebe. Zato prvostopenjski organ prosilcu ne more posredovati podatkov drugače kot na navedene načine. Posredovanje imen in priimkov hkrati z njihovimi naslovi bi bilo tako v nasprotju s temi določili. Če bi prvostopenjski organ posameznemu prosilcu zagotovil podatke o naslovih prebivališč vseh fizičnih oseb iz poslovnega registra – družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora – bi mu s tem omogočil dostop do vseh podatkov o navedenih fizičnih osebah brez sicer zahtevane kombinacije podatkov. Zakonodaja dovoljuje vpogled v podatke o vseh fizičnih osebah in naslovih z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi ali pa na podlagi kombinacije imena in priimka fizične osebe in še enega kvalifikatorja, ni pa mogoč dostop do podatkov o nedoločenih fizičnih osebah skupaj z njihovimi naslovi v nedoločenih pravnih osebah, kar bi omogočila izvršitev izpodbijane odločbe. Tudi sodišče se strinja, da je zakonodajalec očitno ocenil, da lahko vsakdo ugotovi podatke o naslovu prebivališča konkretnega ustanovitelja, družbenika, zastopnika ali člana organa nadzora z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi, ne opravičuje pa to načelo pridobitve podatkov o naslovih prebivališč vseh v poslovni register vpisanih oseb, ne glede na to, da so javno objavljeni. Tudi če bo prosilec vpogled na svoji aplikaciji omogočil tako, kot določa zakonodaja glede vpogleda v poslovni register, pa ni dopustno, da bi od AJPES-a sam pridobival podatke na način, ki ga oba zakona ne omogočata. Zakonodajalec torej ni omogočil, da bi prvostopenjski organ posredoval prosilcu podatke o imenih in priimkih ter naslovih fizičnih oseb, ki imajo določene položaje v gospodarskih družbah. Povsem neomejenega dostopa do podatkov po posamezni fizični osebi zgolj z njenim imenom in priimkom glede na citirana zakonska določila ne more imeti nihče, če ne razpolaga še z dodatnim kvalifikatorjem, kar pomeni, da imajo dostop lahko le osebe, ki poznajo ime in priimek v kombinaciji še z enim drugim podatkom (ki ga morajo pri iskanju že poznati).

 

Ker je IP, v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava v ponovljenem postopku vezan (na kar je sodišče izrecno opozorilo v tč. 18 citirane sodbe), je IP sledil stališču sodišča iz zgoraj citirane sodbe in odločil, da je pritožbo prosilca, glede ponovne uporabe naslovov ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov in članov nadzora, treba zavrniti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 


[1] 2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 17/15, ZSReg-F).

[2] 11. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 19/15, ZPRS-1A).

[3] Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Podnem registru Slovenije, Vlada Republike Slovenije, 28. 11. 2014, komentar k 11. členu.

[4] Prvi odstavek 22. člena ZPRS-1.

[5] Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru, Vlada Republike Slovenije, 12. 12. 2014, str. 2, 3.