Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 06.12.2018
Title: Amnesty international Slovenije - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
Number: 090-238/2018
Category: Ničnost, Kršitev postopka
Status: Annuled


POVZETEK:

Prosilec je zahteval informacije javnega značaja od Ministrstva RS za notranje zadeve. O zahtevi pa je odločala Policija. IP je z delno odločbo sklep in odločbo organa (Policije) izrekel za nično, ker je ugotovil, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe, organ je namreč odločal brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

 

ODLOČBA:

 

Številka:  090-238/2018/3

Datum:  6. 12. 2018

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ), 219. člena ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi Amnesty International Slovenije, Dunajska cesta 5, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 23. 10. 2018, zoper sklep in odločbo Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-103/2018/18 z dne 10. 10. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

D E L N O   O D L O Č B O:

 

  1. Sklep in odločba Policije, št. 090-103/2018/18 z dne 10. 10. 2018, sta v delu, ki se nanašata na zahtevo prosilca z dne 30. 7. 2018, vloženo pri Ministrstvu RS za notranje zadeve, nična.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

         O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja dne, 30. 7. 2018 podal Ministrstvu RS za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) zahtevo, da mu organ kot informacijo javnega značaja posreduje:

  • vsa posredovana navodila, usmeritve, depeše glede ravnanja policistov (Policije) na terenu glede beguncev, migrantov/prebežnikov/prebežnikov, operativnega vodenja postopkov, organizacije dela, spremembe taktike v okoliščinah povečanih migracijskih pritiskov ali glede drugih povezanih vsebin (npr. prevajalskih storitev), poslanih s strani Ministrstva za notranje zadeve na Generalno policijsko upravo, na PU Novo mesto ali PP Metlika ter PP Črnomelj,
  • vse odgovore GPU, PU Novo mesto, PP Metlika ter PP Črnomelj na posredovana navodila, usmeritve oziroma depeše pod točko 1. te zahteve, ki jih je prejelo Ministrstvo za notranje zadeve,
  • poročila oziroma ugotovitve internih nadzornih mehanizmov glede ravnanja Policije v postopkih nadzora državne meje glede uveljavljanja pravice do mednarodne zaščite oziroma glede migracij oziroma glede ugotovitev poročil Amnesty International Slovenije ter Pravno informacijskega centra – PIC.  

 

Organ je z izpodbijanim sklepom in odločbo št. 090-103/2018/18 z dne 10. 10. 2018 (v nadaljevanju: odločba) pod točko 1 zahtevi prosilca združil v en postopek (zahtevo, naslovljeno na MNZ ter zahtevo,  naslovljeno na Policijo, GPU) na podlagi 130. člena ZUP. Organ je z izpodbijano odločbo prosilcu delno zavrnil zahtevo, ker je ugotovil izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) ter ker bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

Prosilec je zoper odločbo Policije podal pritožbo z dne 23. 10. 2018. Navaja, da je bilo v postopku odločanje »prenešeno« s strani MNZ na organ, brez kakršnegakoli procesnega sklepa o posredovanju zahteve. Prosilec izpodbija sklep o združitvi postopka, ker je v nasprotju z ZUP in ZDIJZ. Navaja, da je Policija organ v sestavi MNZ in je pravno, organizacijsko ter kadrovsko ločena od MNZ. Meni, da Policija ni pristojna reševati zadev, ki so vsebinsko vezane na vlogo in pristojnosti MNZ, kot je npr. nadzor, priprava poročil oz. ugotovitev o delovanju Policije na državni meji in ne more odločati o tem, da MNZ razkrije določene informacije. Policija ne more odločati o zadevah, ki so vsebinsko vezane na vlogo MNZ. Pritožnik meni, da se zahtevi (do MNZ in do GPU) ne moreta združiti, ker je pritožnik od obeh organov zahteval drug nabor informacij. Del pravnega interesa pritožnika je primerjava med odgovori s strani obeh organov, da lahko preveri, ali je politika vplivala ali posredovala kakršnakoli navodila Policiji na katerikoli ravni. Ta podatek lahko pritožnik pridobi le od MNZ. Pritožnik meni, da ni jasna samostojnost, strokovnost in neodvisnost Policije. Zunanji nadzor nad delom Policije je nadzorstvena funkcija MNZ. Pritožniku ni jasno, kako bo nadzorovanec – Policija zavezala nadzorovalca – MNZ. Pritožnik meni, da je MNZ še vedno v molku.

 

IP je dne 6. 11. 2018 prejel pritožbo v reševanje. IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP se je v konkretnem primeru odločil za izdajo delne odločbe, na podlagi 219. člena ZUP. Pristojni organ lahko v primerih, kadar se lahko o kakšni zadevi odloča po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, izda odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih (delna odločba). Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. ZUP delno odločbo predvideva za primere, ko je del postopka ali posamezen zahtevek stranke ločljiv od ostalih in hkrati že primeren za odločitev, medtem ko ostali deli ali zahtevki še niso primerni za odločitev. Če so zahtevki med seboj tako povezani, da ni možna njihova ločitev, delne odločbe organ ne sme izdati. Primernost (ali t.i. »zrelost«) za odločitev pomeni, da je popolnoma ugotovljeno relevantno dejansko stanje. Ker bi s čakanjem na ugotavljanje in dokazovanje dejstev v zvezi z drugimi zahtevki stranki preložili trenutek uveljavitve njene pravice ali izpolnjevanja obveznosti (pravica ali obveznost bi postali izvršljivi kasneje), se v takih primerih izda delna odločba. To je v interesu strank, ki s tem prej dosežejo dokončnost izreka in njegovo izvršljivost. Delni odločbi sledi dopolnilna odločba, lahko pa je v posamezni zadevi izdanih več delnih in končna oz. dopolnilna odločba, pri čemer so vsaka zase samostojne glede nastopa pravnih učinkov.

 

IP uvodoma navaja 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. V konkretnem pritožbenem postopku je sporno, ali takšna zahteva obstaja. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je o zahtevi odločil organ brez zahteve oz. ali se je v postopku na prvi stopnji zgodila nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijanega sklepa in odločbe.

 

Iz pritožbe jasno izhaja, da je prosilec namenoma zahteval informacije od MNZ (in posebej od Policije), ker je želel pridobiti zahtevane informacije od obeh organov in ne le od Policije. Združitvi postopka in dejstvu, da je o združeni zahtevi odločila le Policija (organ), je prosilec nasprotoval tudi v pritožbi, iz česar sledi, da se z odločitvijo organa o združitvi obeh zahtev ni strinjal in da v to ni privolil.

 

IP je nadalje vpogledal v zahtevo in ugotovil, da iz zahteve prosilca z dne 30. 7. 2018 izhaja, da je zahtevo naslovil na MNZ, saj jo je poslal po pošti na naslov MNZ. Prav tako iz vsebine zahteve izhaja, da želi prosilec dokumente prav od MNZ.

 

Glede na 128. člen ZUP in ZDIJZ je nedvoumno, da sme organ začeti postopek po ZDIJZ samo, če je prosilec podal ustrezno zahtevo. Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, celotno IV. poglavje ZDIJZ (12. do 30. člen) pa ima celo naslov »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo«. ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. V konkretnem primeru organ ni razpolagal z zahtevkom prosilca za začetek postopka po ZDIJZ, saj iz zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, naslovljeno na Ministrstvo za notranje zadeve in ne na organ, ki je o njej odločal.

 

Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločba, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen tega zakona). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Pod enakimi pogoji se lahko izreče za ničnega tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih. Ker organ ni razpolagal z zahtevkom prosilca za začetek postopka po ZDIJZ, je IP na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, sklep in odločbo organa, št. 090-103/2018/18 z dne 10. 10. 2018, v delu, ki se nanašata na zahtevo, naslovljeno na MNZ, izrekel za nična.

 

Glede zahteve, ki je bila naslovljena na Policijo, bo IP odločil z dopolnilno odločbo, ki jo bo izdal, ko popolno ugotovi dejansko stanje.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta delna odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to delno odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to delno odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urška Črnič, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka