Informacijski pooblaščenec sprejel letno poročilo za leto 2025
+ -Informacijski pooblaščenec je sprejel letno poročilo za leto 2025.
Preteklo leto je zaznamoval izredno velik porast pritožb in prijav na vseh področjih pristojnosti Informacijskega pooblaščenca. Na področju dostopa do informacij javnega značaja število pritožb narašča iz leta v leto, lani za novih 20%. Za več kot 40% se je povečalo tudi število nadzornih, prekrškovnih in čezmejnih postopkov, ki jih vodimo na področju varstva osebnih podatkov. Informacijski pooblaščenec je poleg tega prevzel nove naloge nadzora nad izvajanjem Akta u umetni inteligenci.
Vse to pomeni zelo veliko dodatno obremenitev in potrebne bodo kadrovske okrepitve. Pri tem Evropska komisija v poročilu o schengenski državi za Slovenijo za leto 2025 državi jasno nalaga, da mora zagotavljati ustrezna sredstva, da lahko Informacijski pooblaščenec izvaja reden in učinkovit nadzor, pa tudi, da mora zagotoviti popolno proračunsko neodvisnost Informacijskega pooblaščenca. V lanskem letu je bila izvedena tudi revizija poslovanja Informacijskega pooblaščenca s strani Računskega sodišča, ki je bila zaključena s pozitivnim mnenjem.
Ključne statistike Informacijskega pooblaščenca so razvidne iz spodnje infografike:
Na področju dostopa do informacij javnega značaja smo lansko leto obravnavali več kot 900 pritožb. Število pritožb narašča iz leta v leto, lani za novih 20%. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja v praksi živi in je pomembno orodje za novinarje in druge prosilce, ki razkrivajo informacije in s tem prispevajo k preglednosti delovanja javnih institucij, vendar pa je prepogosto šele Informacijski pooblaščenec tisti, ki naloži razkritje dokumentov, do katerih je javnost upravičena. Kljub temu, da je zakonodaja glede javnosti določenih informacij jasna in je že ustaljena tudi praksa odločanja Informacijskega pooblaščenca in sodišč, zavezanci vlagajo upravne spore in s tem podaljšujejo čas do razkritja informacij. Na mestu je vprašanje, koliko je taka informacija po več letih sploh še uporabna. Veliko število neutemeljenih pritožb v prejšnjem letu kaže tudi na povečano število t. i. zlorabe pravice. Pri posameznih zavezancih je bilo namreč kontinuirano vloženih več zahtev istega prosilca ali skupine prosilcev, te zahteve pa so zaradi števila in velikega obsega povzročile nerazumne obremenitve.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja v Sloveniji omogoča razvoj prakse, ki je zgled marsikateri državi, kar potrjuje tudi poročilo evalvacije izvajanja Tromso konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, ki jo je ratificirala Slovenija.
Na področju varstva osebnih podatkov smo v lanskem letu zabeležili še posebej skokovit porast postopkov – vseh nadzornih, prekrškovnih, in čezmejnih – gre za več kot 40% povečanje števila postopkov, kar pomeni zelo veliko dodatno obremenitev zaposlenih. Zlasti je jeseni odmeval primer ranljivosti državne zbirke podatkov Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin, zaradi katere so bili dostopni podatki več kot 900.000 državljanov, med njimi tudi njihov EMŠO in davčna številka. Primer je znova pokazal, kako pomembno je ustrezno varovanje največjih zbirk podatkov v državi in kakšne so lahko škodljive posledice ob razkritju.
Učinkovito izvajanje nadzora, sankcioniranje kršitev in obravnava pritožb so primarne zakonske pristojnosti Informacijskega pooblaščenca – veliko časa pa namenimo tudi posvetovalnim aktivnostim. Opažamo, da velika večina zavezancev želi delovati skladno s pravili, pa morda nima ustreznega znanja, poznavanja problematike in tu konkretne usmeritve zelo pripomorejo. V preteklem letu smo izdali tudi skoraj 40% več mnenj na zakonodajne predloge, ki niso ustrezno upoštevali varstva osebnih podatkov. Opozarjamo na področje digitalizacije velikih državnih zbirk podatkov, zlasti na Zakon o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ). Upoštevanje pravil varstva osebnih podatkov lahko izboljša procese digitalizacije, zmanjša tveganja, da so podatki razkriti, napačno obdelani, da imajo posamezniki negativne posledice.
Informacijski pooblaščenec je tudi aktiven član Evropskega odbora za varstvo podatkov, ki je ključen za usklajeno izvajanje pravil na področju varstva podatkov med državami članicami EU, posebej v kontekstu novih pravil EU digitalne agende. Informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik je bila v letu 2025 izvoljena za podpredsednico odbora, s petletnim mandatom.
Z veseljem izpostavljamo naše aktivnosti za ozaveščanje o pomenu varstva podatkov in zasebnosti za otroke in mlade. Informacijski pooblaščenec uspešno izvaja EU projekt Privacy PRO, v katerem smo pripravili namizno igro Misija IP-postani varuh podatkov, stripe, poučne video posnetke z igralcem Juretom Henigmanom, šolarje smo gostili na IP in pripravili gradiva za učne ure, ki jih lahko izvajajo učitelji. Varovanje otrok je ena od prioritet tega mandata tudi pri izvajanju nadzora. Pridružili smo se npr. 26 organom za varstvo zasebnosti iz celega sveta in skupno pregledali več kot 900 storitev in aplikacij, ki jih uporabljajo otroci, ter opozorili na pomanjkljivosti. Našo odločitev, da morajo šole upoštevati privzeto varstvo osebnih podatkov in podatkov otrok ne smejo posredovati tretjim osebam, je potrdilo tudi sodišče. Še vedno pa čakamo na odločitev sodišča glede največjega ponudnika informacijskih storitev v šolstvu, kjer je Informacijski pooblaščenec odločil, da mora ponudnik prenehati z obdelavo osebnih podatkov za plačljivi del storitve.
V okvir naše pristojnosti od konca lanskega leta sodijo tudi sistemi umetne inteligence, ki jih Akt o umetni inteligenci prepoveduje, npr. sistemi za družbeno točkovanje, za napovedovanje izvrševanja kaznivih dejanj in za sklepanje o čustvih na delovnem mestu in v izobraževanju. Pravila na tem področju se že uporabljajo. Informacijski pooblaščenec bo nadzoroval tudi visoko tvegane sisteme UI na področju biometrije, izobraževanja, kaznivih dejanj, migracij, azila in nadzora nad mejami ter na področju pravosodja in volitev. V praksi to pomeni nov oddelek znotraj IP in povezovanje z drugimi organi v Slovenji ter na EU ravni v Odboru za UI.
Tudi v prihodnje bomo torej gradili mostove med različnimi področji našega delovanja, med pravom, tehnologijo, družbo in etiko ter dosledno varovali neodvisnost institucije. Močne neodvisne nadzorne institucije z ustreznimi viri so namreč ključne za odprto in demokratično družbo.
Letno poročilo je dostopno na povezavi.