Domov » Pravice posameznika

 

Video nadzor na delovnem mestu, prstni odtisi na policiji, prisluškovanje osumljencu, biometrija in potni listi, fotografija javne osebe v časopisu… Varstvo zasebnosti in / ali kolizija pravic.

 

S pravico do varstva zasebnosti se vsak od nas srečuje vsak dan. Pogosto se niti ne zavedamo, da nam je ta pravica kršena. Vendarle postaja potreba po varovanju zasebnosti – v sorazmerju z naraščanjem števila novih tehnologij – vse bolj dobrina, ki se jo je dobro zavedati. Zakon o varstvu osebnih podatkov to omogoča. Kljub v Ustavi zagotovljeni temeljni človekovi pravici in njeni uzakonitvi do kršitev še vedno prihaja.

 

Naloga Informacijskega pooblaščenca je bdeti nad njimi, jih preprečevati in odpravljati.

 

Kaj je varstvo osebnih podatkov?

 
Zakon o varstvu osebnih podatkov načelno določa, da je varstvo osebnih podatkov namenjeno preprečevanju nezakonitih in neupravičenih posegov v informacijsko zasebnost posameznika na vseh relevantnih področjih. Določa tudi, da je na ozemlju Republike Slovenije vsakemu posamezniku, ne glede na državljanstvo in prebivališče, zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Smisel varstva osebnih podatkov torej ni varovanje osebnih podatkov kot takih, temveč varovanje pravic posameznika, na katerega se podatki nanašajo. 

 

Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če je njihova obdelava določena z zakonom, ali če ima upravljavec zbirke podatkov pisno privolitev posameznika. Za pravne ali fizične osebe, ki opravljajo javno službo ali dejavnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, pa velja, da lahko že neposredno na podlagi tega zakona, torej brez izrecne podlage v nekem drugem zakonu ali pisne privolitve posameznika, obdelujejo osebne podatke oseb, s katerimi so v pogodbenem razmerju, vendar le, če gre za osebne podatke, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti ali uveljavljanje pravic iz pogodbenega razmerja. Za državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil je ureditev drugačna, saj lahko obdelujejo le tiste osebne podatke, za katere je tako določeno z zakonom. Posameznik, čigar osebni podatki se obdelujejo na podlagi njegove pisne privolitve, mora biti predhodno pisno seznanjen z namenom obdelave podatkov, njihove uporabe in časom shranjevanja.

 

Moje pravice

 
Državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov mora vsakomur dovoliti vpogled v register zbirk osebnih podatkov in prepis podatkov. Vpogled in prepis se mora dovoliti in omogočiti praviloma istega dne, najkasneje pa v osmih dneh, sicer se šteje, da je zahteva zavrnjena.