Domov » Iskalnik po odločbah in mnenjih » Odločbe in mnenja - Varstvo osebnih podatkov

Odločbe in mnenja - Varstvo osebnih podatkov

Datum: 19.01.2010
Naslov: OP kot referenčni podatki v postopku javnega naročanja
Številka: 0712-26/2010/2
Vsebina: Razno
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 8. 1. 2010 po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je javno podjetje objavilo javni razpis za dobavo opreme, ki jo potrebujejo za izvajanje svoje dejavnosti. Ponudbi je potrebno priložiti tudi podatke o referenčnih objektih, kjer je bila taka oprema že vgrajena. Pri tem je med drugimi podatki potrebno navesti tudi konkretno kontaktno osebo s kontaktnim telefonom ali naslovom elektronske pošte kontaktne osebe naročnika. V glavnem pa so referenčni objekti v tujini in so tudi kontaktne osebe tujci. Zanima vas, ali lahko javno podjetje v pogojih za sodelovanje na javnem razpisu zahteva navedene podatke.

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovor.

Pooblaščenec meni, da opisana zahteva v razpisni dokumentaciji z vidika varstva osebnih podatkov ni sporna in kontaktne podatke naročnikov, ki so vam priznali reference, lahko posredujete naročniku.

V skladu z 38. členom Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu.

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju so opredeljene v 9. členu ZVOP-1. Le-ta v 1. odstavku določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Določba 9. člena ZVOP-1 torej pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem enega ali več posebnih (področnih) zakonov, ki določajo pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo.

V konkretnem primeru je področni zakon v smislu 9. člena ZVOP-1 Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJN-2), Pooblaščenec pa glede na z vaše strani podane informacije predvideva, da se vaše vprašanje nanaša na posredovanje podatkov v okviru preverjanja tehnične in/ali kadrovske sposobnosti gospodarskih subjektov, kar podrobneje ureja 45. člen ZJN-1.

Gospodarski subjekti v skladu z 2. odstavkom 45. člena ZJN-2 namreč lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na več različnih načinov, opisanih v tem odstavku. Iz vašega dopisa izhaja, da gre v konkretnem primeru za javni razpis za dobavo opreme. Kadar gre za dobavo blaga, gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti (med drugim) tudi s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov, ipd. oziroma, če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta (2. alineja a točke 2. odstavka 45. člena ZJN-2).

Iz citirane določbe izhaja, da so »referenčni podatki« o dobavah blaga ali drugih opravljenih storitvah namenjeni dokazovanju izpolnjevanja tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta za izvedbo posla. Kot določa zgoraj citirana določba 45. člena ZJN-2, mora gospodarski subjekt omenjena dokazila predložiti (če »referenčni« naročnik ni bil naročnik po ZJN-2) v obliki izjave naročnika, v obliki pogodbe oz. njenih delov, računa ali v obliki izjave gospodarskega subjekta. Brez dvoma lahko na vseh zgoraj navedenih dokazilih najdemo določene podatke gospodarskega subjekta (kot npr. firmo, naslov, navedbo zakonitih zastopnikov ipd.). Že iz same narave stvari pa nadalje izhaja, da so takšni podatki brez vrednosti za naročnika po ZJN-2, v kolikor se jih na določen način ne da tudi preveriti. Torej je potrebno naročniku po ZJN-2 dopustiti potencialno možnost kontaktiranja gospodarskih subjektov, ki so v skladu s 45. ZJN-2 navedeni kot referenčni subjekti. Za navedeni namen pa naročnik po mnenju Pooblaščenca lahko pridobi tudi kontaktne podatke določenih zaposlenih v referenčnem gospodarskem subjektu. V skladu z vsem navedenim Pooblaščenec meni, da opisana zahteva v razpisni dokumentaciji z vidika varstva osebnih podatkov ni sporna in takšne (kontaktne) podatke pri pripravi dokumentacije naročniku lahko posredujete.

Ob tem Pooblaščenec opozarja še na določbo 106. člena ZVOP-1, ki v 2. odstavku določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja (op. Pooblaščenca: poseben zakon, ki bi ta vprašanja uredil, še ni bil sprejet). Iz citirane določbe izhaja, da določeni podatki, ki se nanašajo na komunikacijo upravljavcev osebnih podatkov (kar gospodarski subjekti nedvomno tudi so) z javnostjo, ne sodijo med tako imenovane »varovane« osebne podatke.

V vašem dopisu navajate tudi, da zahtevanih osebnih podatkov ne morete zagotoviti ter ste zato v neenakopravnem položaju z drugimi morebitnimi ponudniki, ki bi eventualno takšne podatke lahko zagotovili, saj vaša vloga formalno ne bo popolna in je iz tega razloga ne bodo obravnavali. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da se ne more spuščati v presojo morebitne neenakopravnost pogojev v postopkih javnega naročanja, saj to ni v njegovi pristojnosti. Pričujoče mnenje se nanaša zgolj na vidik varstva osebnih podatkov, in sicer posredovanja določenih kontaktnih podatkov v postopku po ZJN-2 naročniku, kar pa po mnenju Pooblaščenca v tej zadevi ne more biti sporno.

Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka

Nazaj