Domov » Iskalnik po odločbah in mnenjih » Odločbe in mnenja - Varstvo osebnih podatkov

Odločbe in mnenja - Varstvo osebnih podatkov

Datum: 13.01.2010
Naslov: Posredovanje dokumentacije zdravniški zbornici
Številka: 0712 - 20/2010/2
Vsebina: Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

dne 11. 1. 2010 smo vam posredovali naše neobvezno mnenje, ki se nanaša na zahtevo, ki jo je na vas naslovila Komisija za preprečevanje korupcije. Dne 11. 1. 2009 smo po faksu od vas prejeli še en dopis, v katerem navajate, da vam je podobno zahtevo posredovala tudi Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju Zbornica). Zahtevo Zbornice ste priložili, iz zahteve pa je razvidno, da zbornica od fakultete želi dokumentacijo v zvezi z izdanimi zdravniškimi potrdili, in sicer se Zbornica želi seznaniti tako z zdravniki, ki so posamezna potrdila izdali, kot tudi z imeni in priimki študentov ter razlogi za izdajo zdravniškega potrdila. Takšne podatke Zbornica, kot le-ta navaja, potrebuje, da bo lahko pri imenovanih zdravnikih v vsakem konkretnem primeru preverila pravilnost in upravičenost izdajanja zdravniških potrdil.

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovor.

Pooblaščenec ugotavlja, da fakulteta Zdravniški zbornici Slovenije lahko posreduje dokumentacijo, ki jo le-ta zahteva, vendar pa so v tej dokumentaciji lahko zajeti zgolj podatki o zdravnikih in zdravstvenih razlogih za izdajo zdravniškega potrdila, nikakor pa ne tudi osebni podatki o posameznih študentih.

Če in ko bi se Zbornica na podlagi pridobljenih podatkov odločila, da (npr. zaradi razlogov za izdajo zdravniškega potrdila) uvede nadzor nad posameznim zdravnikom, bo dokumentacijo, za katero bo menila, da je za izvedbo konkretnega strokovnega nadzora potrebna (npr. dokumentacija pacientov, katerim je zdravnik iz določenega zdravstvenega razloga izdal zdravniško potrdilo za uveljavitev pravic pred organi javnega sektorja) zahtevala in za namen dejanskega nadzora tudi pridobila od nadzorovanega zdravnika.

Pooblaščenec je splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov že navedel v mnenju z dne 11. 1. 2009. Prav tako je v istem mnenju že opozoril na distinkcijo med t.i. varovanimi in nevarovanimi osebnimi podatki (nevarovani osebni podatki so tako npr. podatki zdravnikov v povezavi z opravljanjem njihove funkcije), zato se v tem mnenju osredotoča zgolj na problematiko posredovanja dokumentacije, ki vsebuje tako osebna imena zdravnikov kot tudi osebna imena študentov, Zdravniški zbornici Slovenije.

V konkretnem primeru področno zakonodajo v smislu 9. člena ZVOP-1 predstavlja predvsem Zakon o zdravniški službi (Ur. l. RS, št. 72/06-UPB3, s spremembami, v nadaljevanju ZZdrS), v določeni meri pa tudi druga v tem mnenju omenjena področna zakonodaja.

Zdravniško zbornico Slovenije v svojem 7. poglavju opredeljuje ZZdrS in v 69. členu določa, da se zdravniki združujejo v Zdravniško zbornico Slovenije, ki zastopa njihove poklicne, socialne in ekonomske interese, skrbi za ugled in čast zdravniškega poklica ter izpolnjevanje zdravniških dolžnosti. Članstvo v zbornici je obvezno za vse, ki na območju Republike Slovenije opravljajo zdravniško službo (70. člen).

Zdravniška zbornica Slovenije v skladu z 71. členom ZZdrS opravlja naslednje naloge (naloge iz 2., 3., 4. in 9. točke opravlja zbornica kot javna pooblastila):
1. sprejema kodeks medicinske deontologije, preverja ravnanje zdravnikov in ukrepa v zvezi s kršenjem kodeksa;
2. podeljuje, podaljšuje in odvzema licence;
3. načrtuje, spremlja in nadzoruje pripravništvo, specializacijo in druge oblike podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti ter določa pogoje za imenovanje mentorjev in jih imenuje;
4. izvaja strokovni nadzor s svetovanjem;
5. sodeluje pri pripravi zakonov, planskih dokumentov, kadrovskih načrtov in drugih predpisov s področja zdravstva;
6. soodloča pri določanju izhodišč za sklepanje pogodb z zavodom;
7. zastopa interese zasebnih zdravnikov pri sklepanju pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
8. sodeluje pri sklepanju kolektivnih pogodb v imenu zasebnih zdravnikov kot delodajalcev;
9. vodi register zdravnikov;
10. opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.

Določene naloge, kot je razvidno iz citiranega člena, Zdravniška zbornica Slovenije opravlja kot javno pooblastilo. Tako je Zbornica v okviru javnega pooblastila pristojna izvajati tudi strokovni nadzor s svetovanjem (76. člen). Kot je razvidno iz določb ZZDrS, zbornica opravlja tako »redni« kot tudi »izredni« strokovni nadzor. Po mnenju Pooblaščenca bi Zbornica zahtevano dokumentacijo, v delu, ki se nanaša na zdravnike, lahko potrebovala za izvedbo omenjenega izrednega nadzora.

Pooblaščenec pa na podlagi opisa drugih nalog iz 71. člena ZZdrS, ki jih zbornica sicer ne opravlja kot javno pooblastilo, jih pa lahko oz. mora opravljati v skladu z ZZdrS, ugotavlja, da zbornica lahko med drugim preverja ravnanje zdravnikov in ukrepa v zvezi s kršenjem kodeksa medicinske deontologije. Kodeks medicinske deontologije je akt, ki vsebuje predvsem moralno - etične norme, je pa za zdravnike v celoti zavezujoč. V primeru kršenja dogovorjenih pravil kodeksa iz njega lahko nastanejo tudi konkretne pravne posledice. Zdravniška zbornica Slovenije je namreč dolžna ukrepati proti zdravnikom, ki kršijo določbe kodeksa (63. člen kodeksa).

Že iz 2. člena kodeksa tako npr. izhaja, da je zdravniku zaupana pravica, da odloča o občutljivih vprašanjih, ki zadevajo človeško zdravje in življenje. Ta pravica mu nalaga naloge, posebne dolžnosti in osebno odgovornost. Zdravnik je dolžan: nuditi primerne zdravstvene storitve ob vsem spoštovanju človeškega dostojanstva; spoštovati pravice bolnikov, kolegov in drugih medicinskih sodelavcev; spoštovati zakone in svoje obveznosti, razen, če bi bili ti zakoni ali obveznosti v nasprotju s koristjo bolnika; odkloniti sodelovanje z osebami, ki nezakonito ali nestrokovno opravljajo zdravstveni poklic; odkrivati zdravnike, ki delujejo nestrokovno, nepošteno in se poslužujejo prevar in pridobitništva. Nadalje iz 22. člena kodeksa še izhaja, da mora zdravnik pomagati bolniku pri uveljavljanju zdravstvenih in socialnih pravic, ne sme pa pristajati na zlorabe. Prevare in lažna potrdila so prepovedana.

V konkretnem primeru po mnenju Pooblaščenca in v skladu z dejstvom, da so podatki zdravnikov, ki so povezani z opravljanjem njihove funkcije, nevarovani osebni podatki, ni sporno, da lahko Zbornica od Univerze prejme podatke o zdravnikih, ki so pred začetkom študijskega leta izdajali zdravniška potrdila, na osnovi katerih ste omogočili podaljšanje statusa študenta. Zbornica namreč kot eno izmed nalog, ki jih opravlja kot javno pooblastilo, pri svojih članih lahko na lastno pobudo izvaja strokovni nadzor s svetovanjem za zagotovitev strokovnosti dela zdravstvenih delavcev. Prav tako pa Zbornica lahko v skladu s 1. točko 71. člena ZZdrS preverja ravnanje zdravnikov in ukrepa v zvezi s kršenjem kodeksa.

Zbornica pa želi od Univerze pridobiti tudi podatke o osebnem imenu študenta ter o njegovem zdravstvenem stanju, ki izhaja iz zdravniškega potrdila, ki so v skladu z 19. točko 6. člena ZVOP-1 obravnavani kot občutljivi osebni podatki. ZVOP-1 občutljivim osebnim podatkom priznava poseben, strožji režim varstva in jih tako jasno ločuje od ostalih osebnih podatkov. V zvezi z obdelavo občutljivih osebnih podatkov ZVOP-1 določa, da se lahko ti podatki obdelujejo le v primerih, določenih v 13. členu ZVOP-1, od katerih pride v tem primeru v poštev prva točka, ki določa, da se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo, če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom.

Iz Pravilnika o strokovnem nadzoru s svetovanjem (Uradni list RS, št. 35/00; Pravilnik) izhaja, da Zbornica izvaja redne in izredne nadzore. Redne nadzore izvaja na podlagi letnega programa, praviloma enkrat v licenčnem obdobju posameznega zdravnika, izredne pa na pobudo ministrstva za zdravje, na lastno pobudo ali na pobudo plačnika ali naročnika. Nadzorna komisija v postopku nadzora opravi z zdravnikom razgovor o splošnih vprašanjih izvajanja zdravstvene dejavnosti, preveri podatke iz vprašalnika, preveri strokovnost dela zdravnika na osnovi pregledane medicinske dokumentacije, opravi razgovor o ugotovitvah in o spoštovanju kodeksa medicinske deontologije, svetuje zdravniku in sestavi ugotovitveni zapisnik. Posebnih določb o pridobivanju osebnih podatkov za namene odločanja o izvedbi nadzorov ni najti ne v ZZdrS ne v Pravilniku. Pooblaščenec zato meni, da se Zbornica za izvedbo rednih nadzorov odloča po programu, ki ga pripravi odbor za strokovno-medicinska vprašanja v sodelovanju z drugimi odbori izvršilnega odbora in svetom za izobraževanje, za izvedbo izrednih nadzorov pa na podlagi navedb pobudnika oziroma lastnih informacij. V konkretnem primeru bo po prepričanju Pooblaščenca za odločitev o morebitni izvedbi nadzora Zbornici zadoščal podatek o zdravniku in razlogih, zaradi katerih je bilo dano zdravniško potrdilo za namen uveljavljanja pravice do podaljšanja absolventskega statusa. Zbornica namreč ni inšpekcijski organ in ni pooblaščena pridobivati podatkov od tretjih (torej od pravnih in fizičnih oseb, ki jih ne nadzira) niti v fazi izvajanja nadzora, še manj pred samo odločitvijo o njegovi izvedbi. Tako Zbornica po mnenju Pooblaščenca ni upravičena pridobiti osebnih podatkov študentov od Univerze, in slednja jih ni upravičena posredovati. Ko in če se bo Zbornica na podlagi pridobljenih podatkov odločila, da (npr. zaradi razlogov za izdajo zdravniškega potrdila) uvede nadzor nad posameznim zdravnikom, bo dokumentacijo, za katero bo menila, da je potrebna (npr. dokumentacija pacientov, katerim je bilo iz določenega zdravstvenega razloga dano zdravniško potrdilo za uveljavitev pravic pred organi javnega sektorja) zahtevala in za namen dejanskega nadzora tudi pridobila od nadzorovanega zdravnika.

Pooblaščenec na podlagi navedenega v zaključku ponovno opozarja, da Univerza brez izrecne pravne podlage v zakonu Zbornici ne sme posredovati osebnih imen študentov, ali opisa zdravstvenega stanja na način, ki bi omogočal enostavno povezavo s konkretno osebo. Zbornici lahko Univerza posreduje le podatke o imenih zdravnikov in zdravstvenih razlogih iz katerih so izdali zdravniška potrdila.

S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka

Nazaj