Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca na področju dostopa do informacij javnega značaja

Na področju dostopa do informacij javnega značaja ima Informacijski pooblaščenec pristojnosti pritožbenega organa. Pritožbeni postopek se vodi po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, Pooblaščenec pa lahko prosilcem za informacije pomaga:

• kadar je organ zahtevo za dostop zavrgel;
• kadar vam je organ izdal zavrnilno odločbo;
• kadar je organ v molku, torej:

1. če ni odločil v 20-ih delovnih dneh po vročitvi zahteve;
2. če ni odločil niti po 50-ih delovnih dneh, potem ko je izdal sklep o izrednem podaljšanju roka

•  kadar organ ni posredoval informacij v obliki, ki jo je zahteval prosilec.

V ZDIJZ je urejeno tudi področje ponovne uporabe informacij javnega sektorja (ang. Public sector information), ki jo od nas zahteva Evropska Unija z Direktivo 2003/98/EC. Informacijski pooblaščenec je pritožbeni organ tudi na področju ponovne uporabe informacij javnega sektorja. Več o ponovni uporabi.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja poleg zgoraj zapisanih določa še pristojnost vodenja evidence vseh podeljenih izključnih pravic na področju ponovne uporabe informacij (glej člen 36a, 5. odstavek).

Na področju dostopa do informacij javnega značaja ima Informacijski pooblaščenec tudi pristojnosti, ki mu jih podeljuje Zakon o medijih. 45. člen ZMed določa, da predstavniki medijev – novinarji - pridobivajo informacije za medije. Ko se odgovor na vprašanje medija nahaja v nekem dokumentu, je pravna podlaga za pritožbo v ZDIJZ, kar pomeni, da je pritožbeni organ Informacijski pooblaščenec. Več o pristojnostih Pooblaščenca in obveznostih organov po ZMed.