|
Informacije javnega značaja
- Kakšen je namen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja?
- Kaj vse sodi v kategorijo informacije javnega značaja?
- Koga zakon obvezuje k posredovanju informacij?
- Kdaj mi lahko zavrnejo dostop do zahtevane informacije?
- Kateri podatki morajo biti dosegljivi na svetovnem spletu?
- Ali je dovolj, če podatke zahtevam ustno, ali moram podati pisno prošnjo?
- Kakšen je postopek, če podam ustno zahtevo?
- Kakšen pa je postopek v primeru pisne zahteve?
- Kaj storiti v primeru, če se izkaže, da organ te informacije nima?
- Koliko časa ima organ na razpolago, da se odloči?
- Kakšen je pritožbeni postopek?
- Ali moram za pridobljeno informacijo tudi kaj plačati?
- Zakaj je ta zakon potreben?
- Kako odločim kot uradna oseba v primeru, ko prosilec želi prejeti dokument, katerega avtor je Evropska unija?
- Kaj je test javnega interesa?
- Kaj pomeni združitev Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov?
- Kako se je obnesla združitev obeh organov? Je v dosedanjem delu Informacijskega pooblaščenca že prišlo do kolizije med obema področjema?
1. Kakšen je namen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)?
Namen tega zakona je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti enako uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, ne glede na javni organ, ki s konkretno informacijo javnega značaja razpolaga. Organi si morajo na podlagi tega zakona prizadevati, da je javnost čim bolje obveščena o njihovem delovanju. K temu jih še posebej obvezujejo določbe 10.člena ZDIJZ, ki urejajo posredovanje informacij javnega značaja v svetovni splet.
2. Kaj vse sodi v kategorijo informacije javnega značaja?
Zakon v 4. členu določa, da je informacija javnega značaja vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, ne glede na obliko v kateri se informacija nahaja in ne glede na njen nastanek, hkrati pa ne gre za katero izmed izjem, ki so določene v 6. členu ZDIJZ.
3. Koga zakon obvezuje k posredovanju informacij?
Zakon k posredovanju informacij javnega značaja obvezuje zelo širok krog subjektov: obvezuje vse državne organe, organe lokalnih skupnosti, osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb. ZDIJZ vse, ki jih zakon obvezuje, imenuje organi.
4. Kdaj mi lahko zavrnejo dostop do zahtevane informacije?
Dostop do informacije javnega značaja organ zavrne, če se zahteva nanaša na katero od izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. člena ZDIJZ. To stori v naslednjih primerih (t. i. relativne izjeme):
- ko gre za tajen podatek, ko je podatek poslovna skrivnost, ko bi z objavo organ kršil varstvo osebnih podatkov ali zaupnost drugih individualnih podatkov, če bi razkritje podatka škodovalo izvedbi upravnega ali sodnega postopka,
- ko gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, razkritje podatka pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine,
- če gre za podatek, ki ni dostopen javnosti zaradi varovanja naravne vrednote,
- če gre za podatek v zvezi z notranjim delovanjem ali dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa.
Kljub napisanemu pa morajo organi upoštevati izjeme od izjem, določene v 2. in 3. odst. 6. člena ZDIJZ, ko mora organ kljub obstoju ene ali več zgoraj zapisanih izjem omogočiti vpogled v dokument:
1.) če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v naslednjih primerih (t. i. absolutne izjeme):
- če gre za podatke, označene z oznakama strogo tajno in tajno;
- če gre za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov;
- če gre za podatke iz davčnih postopkov, ki jih organov v Sloveniji posreduje organ tuje države;
- če gre za podatek iz državne statistike;
- če gre za davčno tajnost, razen če je davčni postopek že pravnomočno končan oz. je zavezanec za davek to obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku;
2.) če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih, ki jih določa zakon.
5. Kateri podatki morajo biti dosegljivi na svetovnem spletu?
Vsak organ mora na spletu brezplačno objaviti:
| prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa; |
| programe, strategije, stališča, mnenja, študije in podobne druge dokumente; |
| predloge predpisov, programov, strategij in drugega; |
| vse objave in razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi o javnih naročilih; |
| podatke o upravnih storitvah in druge informacije javnega značaja. |
6. Ali je dovolj, če podatke zahtevam ustno, ali moram podati pisno prošnjo?
Prosilec lahko to stori tako ustno kot pisno. Vendar pa se lahko na pravno varstvo, ki ga predpisuje zakon, sklicuje samo, če je podal pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
7. Kakšen je postopek, če podam ustno zahtevo?
Če prosilec poda ustno zahtevo, je organ dolžan omogočiti dostop do te informacije, razen če ne gre za katero od zgoraj opisanih izjem. Organ je – če v ustni zahtevi prosilca ugodi – dolžan prosilcu nemudoma omogočiti seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled, ali, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis tako, da ima prosilec dovolj časa, da se podrobneje seznani z vsebino dokumenta.
Če želite, da boste tudi ob ustni zahtevi imeli morebitno kasnejše pravno varstvo (pritožbo), zahtevajte od organa, da naredi zapisnik (ne uradni zaznamek). Vloga, ki je vložena ustno na zapisnik, ima enak pomen kot pisna vloga.
8. Kakšen je postopek v primeru pisne zahteve?
Zahtevo je potrebno vložiti pri organu, za katerega prosilec meni, da razpolaga z želeno informacijo. V primeru vložitve zahteve v elektronski obliki se uporabljajo določbe zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu; konkretno: zahteva za dostop mora biti s strani prosilca podpisana z elektronskim podpisom, ki je overjen s kvalificiranim potrdilom.
| Nasveti, kaj mora zahteva vsebovati in kako jo napisati |
Če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora pozvati prosilca, da jo dopolni. Rok za dopolnilo ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Pri dopolnitvi je pooblaščena oseba iz organa, na katerega je bila prošnja naslovljena, dolžna nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve.
9. Kaj storiti v primeru, če se izkaže, da organ te informacije nima?
Če organ ugotovi, da zahtevana informacija sploh ne obstaja, izda zavrnilno odločbo.
Če pa ugotovi, da informacija obstaja, je pa sam nima v posesti, mora najpozneje v roku treh delovnih dni od dneva prejema zahteve zadevo odstopiti organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje in o tem obvestiti prosilca. V primeru, da organ ne uspe ugotoviti kateri drugi organ je pristojen za reševanje zahteve, bo v skladu s 65. členom Zakona o splošnem upravnem postopku izdal sklep o zavrženju zahteve. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba. Če bo prosilec menil, da z zahtevano informacijo razpolaga katerikoli drug organ, bo lahko zahtevo ponovno vložil pri drugem organu.
10. Koliko časa ima organ na razpolago, da se odloči?
Rok za odločitev o zahtevi je najkasneje v roku 20 delovnih dni. Rok se lahko v izjemnih okoliščinah podaljša za največ 30 dni. Organ v takem primeru prosilcu izda sklep, ki ga mora sprejeti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu zahteve. Zoper ta sklep ni pritožbe.
11. Kakšen je pritožbeni postopek?
Če je organ zahtevo z odločbo zavrnil ali s sklepom zavrgel, ima prosilec pravico do pritožbe. O pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec. To je samostojni državni organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbe katerega koli organa, ki je dolžan ravnati po določbah ZDIJZ. Zoper odločbo pooblaščenca je zagotovljeno sodno varstvo v skladu z določbami o upravnem sporu.
12. Ali moram za pridobljeno informacijo tudi kaj plačati?
Vpogled v informacijo je brezplačen, pri posredovanju prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa pa lahko organ zaračuna materialne stroške (za fotokopijo A4 strani npr. 15 SIT). Stroškovnik je Vlada predpisala z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Prosilec lahko poleg tega zahteva, da mu organ vnaprej pove, koliko bo posredovanje informacije stalo. Če je informacija večjega obsega (ocenjeni stroški so 20.000 SIT ali več), lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane informacije.
Poleg tega je potrebno opozoriti, da organi lahko izdelajo svoj cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki ga mora potrditi Ministrstvo za javno upravo. Tako se lahko zgodi, da nastanejo odstopanja od zgoraj navedenih pravil. Kot je pokazala dosedanja praksa, so cene višje v manjših občinah, saj je navadno tam malo zaposlenih in morajo tako v ceni upoštevati tudi stroške dela. V izogib plačevanju stroškov je modro razmisliti o tem, katere informacije konkretno prosilec želi, saj s tem zniža ceno te informacije, poleg tega jo bo pogosto prejel hitreje.
13. Zakaj je Zakon o dostopu do informacij javnega značaja potreben?
Pravico posameznika, da ima dostop do informacij javnega značaja, opredeljuje že 39. člen Ustave Republike Slovenije. Ta člen zakona tako zagotavlja transparentnost delovanja državnih ustanov. To je tudi način javnega nadzora nad delovanje institucij. S tem zakonom pa so te pravice še bolj natančno opredeljene. V slovenski prostor vnaša večjo odprtost in bolj jasno določen dostop do informacij, kar je nenazadnje tudi osnovna demokratična pravica.
14. Kako odločim kot uradna oseba v primeru, ko prosilec želi prejeti dokument, katerega avtor je Evropska unija?
Uradne osebe imajo tu dve možnosti. Prva je ta, da sami odločijo o zadevi, pri čemer imajo ti dolžnost posvetovanja s pristojno evropsko institucijo.
Lahko pa se organ odloči, da bo zahtevo raje posredoval v obravnavo kar pristojni evropski instituciji sami.
15. Kaj je test javnega interesa?
Gre za tako imenovani test tehtanja (ang. balance test). Z njegovo pomočjo uradne osebe, Informacijski pooblaščenec kot pritožbeni organ in sodišča v postopku upravnega spora pretehtajo, ali pravica širše javnosti vedeti prevladuje na drugimi pravicami – izjemami, ki so opredeljene v 6. členu ZDIJZ.
Podrobneje o testu javnega interesa glej brošuro Kako in kdaj uporabljati test javnega interesa (pdf, 1,8 MB)
16. Kaj pomeni združitev Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov?
S sprejemom Zakona o Informacijskem pooblaščencu in širitvijo pristojnosti Pooblaščenca še na varstvo osebnih podatkov se bo naš urad pričel še bolj poglobljeno ukvarjati s pravico do varstva zasebnosti. Pri dostopu do informacij javnega značaja smo namreč kar v tretjini primerov že odločali v konfliktu med pravico vedeti in pravico do zasebnosti. S takšno ureditvijo, ki je primerljiva z ureditvijo v razvitih evropskih državah, se bo praksa dveh državnih organov poenotila. Med državnima organoma tudi ne bo več moglo prihajati do sporov.
17. Kako se je obnesla združitev obeh organov? Je v dosedanjem delu Informacijskega pooblaščenca že prišlo do kolizije med obema področjema?
Združitev obeh organov se je v dosedanjem delu izkazala za koristno, saj se je šele po tem pokazala njena praktična vrednost. Prav zato ker se obe področji dopolnjujeta, se je pravna praksa ob reševanju pritožb, ki jih Pooblaščenec za obe temeljni človekovi pravici dobiva, začela hitreje in kakovostnejše razvijati.