Pisna izjava Pooblaščenca o oblikovanju evropskega sistema hitrega obveščanja proti pedofilom in spolnim nadlegovalcem
11. junij 2010
Sporočilo za javnost
Pisna izjava Pooblaščenca o oblikovanju evropskega sistema hitrega obveščanja proti pedofilom in spolnim nadlegovalcem
Spoštovani,
po poročanju spletnih virov naj bi Evropski parlament pripravljal pisno izjavo o oblikovanju evropskega sistema hitrega obveščanja proti pedofilom in spolnim nadlegovalcem1 (EWS), s katero se poziva države članice, naj v boju proti pedofiliji in spolnemu nadlegovanju uskladijo evropski sistem hitrega obveščanja med javnimi organi, podoben sistemu, ki že obstaja za živilske alarme. Z izjavo naj bi Svet in Komisijo pozvali, naj Direktivo o obvezni hrambi prometnih podatkov v prometu elektronskih komunikacij (2006/24/EC; v nadaljevanju Direktiva o hrambi podatkov2) razširita tudi na spletne iskalnike, da se hitro in učinkovito zasledita otroška pornografija in spolno nadlegovanje na spletu.
Spletni viri poročajo tudi, da sta bili elektronski sporočili, ki sta vabila evropske poslance k podpisu omenjene izjave, izrazito zavajajoči, saj sta omenjali le vzpostavitev evropskega sistema hitrega obveščanja proti pedofilom in spolnim nadlegovalcem in nista omenjali Direktive o hrambi podatkov. Prav tako sama izjava poimensko ne omenja Direktive o hrambi podatkov, temveč navaja le njeno številčno oznako (2006/24/EC). Številni poslanci naj bi tako že podpisali omenjeno izjavo, nezavedajoč se, kaj dejansko zahteva. Informacijski pooblaščenec je ob tej priložnosti oblikoval spodnjo izjavo in jo posredoval vsem slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu.
Direktiva o hrambi podatkov je bila že v času sprejema deležna številnih kritik in je predmet spora na nekaterih ustavnih sodiščih (npr. Nemčija, Bolgarija, Romunija). Varuhi človekovih pravic in zagovorniki pravice do varstva zasebnosti in osebnih podatkov so kritizirali predvsem to, da ne omejuje, za katera kazniva dejanja je mogoče shranjene podatke uporabiti, bistveno pa je tudi načelno vprašanje domneve nedolžnosti in kriminalizacije vseh posameznikov vnaprej z beleženjem prometnih podatkov oseb, ki niso ničesar osumljene ob dejstvu, da je mogoče te podatke kasneje uporabiti v postopku proti njim. Izvajanje Direktive o obvezni hrambi podatkov v praksi povzroča številne težave, sama Direktiva pa je tudi zaradi tega že predmet revizije Evropske komisije. Širitev hrambe podatkov v prometu elektronskih komunikacij na spletne iskalnike bi lahko vodila v popoln nadzor dejavnosti posameznikov na spletu, saj bi bilo potrebno za izvedbo hrambe teh podatkov uporabiti izjemno invazivne ukrepe, ki posegajo v vsebino komunikacije posameznika3, kar bi predstavljalo konec zasebnosti na internetu in nepredstavljive možnosti zlorab.
Predlog širitve Direktive o obvezni hrambi podatkov v prometu elektronskih komunikacij na spletne iskalnike predstavlja izjemno grožnjo že tako ogroženi zasebnosti na internetu in pravici do svobode izražanja, obenem pa gre za klasičen primer pojava, ki predstavlja največji strah varuhov zasebnosti. Gre za t.i. pojav »function creep«, ko se podatki, ki se prvotno zberejo za določene namene, s časom začnejo uporabljati za druge namene in s strani drugih uporabnikov, kar je v neskladju s temeljnim načelom varstva osebnih podatkov in ustavnimi določili mnogih držav o prepovedi uporabe osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Omenjeni pojav zajema tudi situacije, ko uzakonitev določene obdelave osebnih podatkov (v tem primeru hrambe podatkov v prometu elektronskih komunikacij) pomeni le začasno stanje, ki s časom vodi v težnje po razširitvi namena in obsega obdelave. Če temu pojavu dodamo uporabo (ali celo zlorabo) sicer legitimnih in pomembnih tem, kot sta boj proti terorizmu ali pedofilije, je zasebnost pogosto tista, ki hitro izgubi. Varuhi zasebnosti nikakor niso nasprotniki boja proti terorizmu ali spletni pedofiliji, vendar pa je potrebno ukrepe, ki se uporabijo v tem boju, uporabiti ob strogem upoštevanju načela sorazmernosti in spoštovanja človekovih pravic. Hramba podatkov o uporabi spletnih iskalnikov je neučinkovit način boja proti spletni pedofiliji in predstavlja nesorazmeren poseg v zasebnost velike večine uporabnikov spleta, ki ta medij vsakodnevno uporabljajo za absolutno zakonite in legitimne namene.
Informacijska pooblaščenka vas skladno s svojim poslanstvom in pristojnostmi pozivam, da o predlagani izjavi tehtno premislite in je ne podpišete oziroma umaknete svoj podpis, če ste bili zavedeni z pomanjkljivo obrazloženimi povabili k njenem podpisu.
Temeljne človekove pravice do svobode govora in zasebnosti so v informacijski družbi na veliki preizkušnji, zato je potrebno vse ukrepe, ki bi pomenili dodatne posege v te pravice, skrbno pretehtati in izvesti le, če so nujno potrebni in na način, ki je sorazmeren s posegom v te pravice.
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka
