Informacijski pooblaščenec vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o Slovenski obveščevalno – varnostni agenciji
Informacijski pooblaščenec je pred dvema dnevoma vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o Slovenski obveščevalno – varnostni agenciji (ZSOVA).
Zahteva je osredotočena na izpodbijanje 21. členu ZSOVA, ki ureja mednarodno spremljanje zvez oziroma t.i. strateški nadzor telekomunikacij. Glede tega nadzora telekomunikacij, ki po mnenju pravnih strokovnjakov ne bi smel biti osredotočen na določljiv telefonski priključek izven ozemlja Slovenije, je v preteklih mesecih potekala širša debata v strokovni javnosti glede ustavnosti te določbe. Spomnimo naj, da je predsednik Vrhovnega sodišča RS Franc Testen zahteval presojo istega člena, vendar je njegovo zahtevo Ustavno sodišče RS zavrglo iz formalnih razlogov.
Informacijski pooblaščenec je ob izvedbi inšpekcijskega nadzora po uradni dolžnosti pri Slovenski obveščevalno – varnostni agenciji, ki je potekal izjemno korektno, ugotovil, da ob izvajanju strateškega nadzora telekomunikacij nastaja zbirka osebnih podatkov. Določba, na podlagi katere ta zbirka nastaja, je po oceni Pooblaščenca protiustavna. Menimo, da nastanek zbirke osebnih podatkov zaradi neustavnega člena pomeni kršitev informacijske zasebnosti oziroma temeljne človekove pravice varstva osebnih podatkov, ki jo Ustava RS varuje v 38. členu. Tovrsten nadzor mednarodnih sistemov zvez namreč odobri direktor SOVE s pisno odredbo, kar obenem pomeni kršitev komunikacijske zasebnosti, ki je varovana kot tajnost pisem in drugih občil v 37. členu Ustave RS. Ta temeljna človekova pravica je namreč v slovenski ustavi zelo strogo varovana s tem, ko se za vsak poseg v to pravico zahteva vnaprejšnja določenost v zakonu, sodna odločba, ki poseg dovoli v konkretnem primeru, časovna omejenost takšnega posega, predvsem pa ustava dovoljuje poseg v pravico le v primeru, ko je to nujno potrebno za varnost države ali zaradi uvedbe in poteka kazenskega postopka. Informacijski pooblaščenec izpodbijani zakonski določbi očita popolno neskladje z ustavno varovano pravico do tajnosti občil zlasti zato, ker ni določenih razlogov, ki bi omogočali preizkus, ali je bil poseg dopusten, ker je bil nujen, potreben in primeren za varnost države. Velika pomanjkljivost zakona je po mnenju Pooblaščenca tudi neobstoj definicije mednarodnih sistemov zvez.
Informacijski pooblaščenec je v zahtevi opozoril tudi na določbo Zakona o obrambi, ki v 32. členu omogoča spremljanje mednarodnih sistemov zvez za vnaprej nedoločene namene, ki jih zakon nedopustno široko poimenuje kot »druge potrebe«.
Celotno vsebino ustavne zahteve si lahko preberete na spletnih straneh Pooblaščenca.
Ob tej priložnosti Informacijski pooblaščenec javnost še obvešča, da je v preteklih dneh okrajno sodišče potrdilo 3 odločbe, s katerimi je bil ugotovljen prekršek zaradi kršitve Zakona o varstvu osebnih podatkov, in sicer v zelo odmevnih zadevah (zoper časnik Demokracija zaradi objave plač novinarjev Dela, zoper Janka Gačešo, ki je na spletu objavljal podatke iz sodnih postopkov v zvezi s kaznivim dejanjem spolnega napada na mladoletno osebo, in zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje, enota Krško, ki je pomanjkljivo uredil prevoz dokumentacije z osebnimi podatki v uničenje). V eni od prekrškovnih zadev, izdani zaradi kršitve Zakona o medijih, pa sodišče odločbi Informacijskega pooblaščenca ni pritrdilo (Pooblaščenec je zaradi nepravočasnega posredovanja dokumentov tiskovnemu predstavniku Vlade RS izrekel opomin). Z razlogi, navedenimi v sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, se Informacijski pooblaščenec strinja in bo o nejasni dikciji 45. čl. in 147. čl. Zakona o medijih, ki urejata dostop do informacij za medije, obvestil Ministrstvo za kulturo kot predlagatelja tega zakona in Društvo novinarjev Slovenije. Sodišče je namreč poudarilo, da je določba, ki bi novinarjem omogočila krajše roke za dostop do informacij javnega značaja, dvoumna, zato prekrškovni postopek na nejasni določbi ni možen.
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
Informacijska pooblaščenka
