Delovna skupina iz člena 29 ugotovila nepravilnosti pri hrambi prometnih podatkov
16. julij 2010
Sporočilo za javnost
Delovna skupina iz člena 29 v poročilu o spoštovanju določb Direktive o hrambi prometnih podatkov opozarja na mnoge nepravilnosti pri hrambi prometnih podatkov
Delovna skupina iz člena 29 (Article 29 Working Party), ki jo sestavljajo predstavniki vseh članic Evropske unije in je bila ustanovljena z namenom, da svetuje Evropski komisiji v vseh zadevah, povezanih z varstvom osebnih podatkov, je nedavno izdala poročilo o spoštovanju določb Direktive o hrambi podatkov v prometu elektronskih komunikacij 2006/24/EC.
V poročilu Delovna skupina iz člena 29 ugotavlja, da nacionalni ponudniki elektronskih komunikacij in internetnih storitev ne spoštujejo v celoti določb omenjene evropske direktive, ki jim nalaga obveznost hrambe podatkov o telefonskem in internetnem prometu, podatke pa hranijo in jih posredujejo celo v nasprotju z njenimi določbami.
Namen raziskave, ki so jo v ta namen izvedli nacionalni nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov (vsak v svoji državi), je bila analiza stanja glede obvezne hrambe podatkov v sektorju elektronskih komunikacij v državah članicah: če in kako zavezanci za hrambo zadostijo določilom glede tipa podatkov, ki jih morajo hraniti, varnostnih ukrepov in ukrepov za preprečevanje zlorabe ter določila glede omejitev roka hrambe.
Pooblaščenec je v ta namen slovenskim operaterjem poslal vprašalnik o spoštovanju določil nacionalne zakonodaje o hrambi podatkov ter izvedel nekaj inšpekcijskih ogledov in ugotovil, da večji slovenski operaterji v veliki meri spoštujejo določila Zakona o elektronskih komunikacijah o hrambi prometnih podatkov. Situacija je nekoliko drugačna pri manjših ponudnikih, ki sicer pokrivajo le manjši del trga elektronskih komunikacij, saj ti nimajo na razpolago toliko pravnih, človeških in finančnih sredstev za popolno spoštovanje slovenske in evropske zakonodaje. Slovenija se je glede roka hrambe sicer odločila za zmanjšanje roka hrambe od prejšnjih 24 mesecev na 14 mesecev pri telefoniji in 8 mesecev za podatke, povezane z uporabo interneta.
Pridobljeni in analizirani podatki na evropski ravni kažejo, da direktiva ni bila harmonizirano implementirana, največja odstopanja pa so se med državami članicami pokazala na področju roka hrambe prometnih podatkov, ki se razteza od 6 mesecev do 10 let, kar seveda krepko presega dovoljeni maksimum 24 mesecev. Delovna skupina je tudi ugotovila, da so ne glede na prepoved zbiranja podatkov, ki se nanašajo na vsebino komunikacije, ponudniki storitev v nekaterih primerih zbirali tudi podatke, katerih hrambo Direktiva ne nalaga oziroma jih celo prepoveduje. Več ponudnikov internetnih storitev zbira tudi podatke o spletnem naslovu (URL) ipd. V zvezi s podatki o telefonskem prometu, ki jih ponudniki ne bi smeli zbirati, pa se je ugotovilo, da so zbirali podatek o lokaciji klicatelja ves čas njegovega klica in ne le ob začetku klica.
Ugotovitve, do katerih je prišla Delovna skupina, so zahtevale odziv v obliki priporočil za sprejem ukrepov za zagotovitev spoštovanja določb Direktive ter za večjo harmoniziranost zakonodaje in delovanja držav članic. Delovna skupina tudi meni, da je potrebno zagotoviti varnejši prenos hranjenih podatkov, da se ponudnikom z nacionalnimi zakoni ne sme naložiti dodatnih obveznosti glede hrambe prometnih podatkov, da je potrebna razjasnitev koncepta "resno kaznivo dejanje" predvsem pa se je Delovna skupina zavzela za skrajšanje najdaljšega dopustnega roka hrambe (do 24 mesecev), na enotni, krajši rok hrambe.
Poročilo Delovne skupine iz člena 29 je dosegljivo na tej povezavi.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, pooblaščenka
