|
Ponovna uporaba
V ZDIJZ je urejeno tudi področje ponovne uporabe informacij javnega sektorja (ang. Public sector information), ki jo od nas zahteva Evropa z Direktivo 2003/98/EC. Javni sektor zbira, proizvaja, reproducira in razširja širok nabor informacij na številnih področjih dejavnosti, kot so informacije s področja sociale, gospodarstva, geografije, vremena, turizma, podjetništva, patentiranja, pravosodja, kulture, izobraževanja in politike.
Institut ponovne uporabe informacij javnega značaja pomeni večjo preglednost in dorečenost nad uporabo informacij, ki jih komercialni ali nekomercialni uporabniki dobijo od javnega sektorja.
Organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo dokumente, da izpolnijo svoje javne naloge. Uporaba takih dokumentov za druge namene pomeni ponovno uporabo. Bistven element ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja, zasebni sektor naj bi torej ponudil več kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog. Smisel nadaljnje uporabe ali izkoriščanja informacij javnega značaja je zagotavljanje nadgradnje teh informacij s strani prosilca in s tem izpolnjevanje gospodarske funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Pri gospodarski funkciji pride do izraza njen pomen za gospodarstvo, saj s ponovno uporabo informacij nastane trg z informacijami javnega sektorja, ki predstavlja enega ključnih trgov pri širjenju komunikacijske tehnologije. Predvsem komercialni uporabniki tako pridobljene informacije nato obdelajo, izdelajo dodano vrednost in tako obogateno informacijo ponudijo nazaj na trg. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da komercialne uporabnike k obogatitvi informacij zavezuje le trg in nikakor ne sam zakon.
Pomembno je, da direktiva 2003/98/ES državam članicam pušča proste roke glede zaračunavanja cene ponovne uporabe. Te se lahko odločijo za brezplačnost ali odplačnost, vendar pa morajo, če se odločijo za odplačnost, spoštovati navodila direktive 2003/98/ES glede izračuna cene, ki naj temelji na pokritju lastnih stroškov z vključenim zmernim investicijskim donosom. Slovenija se je odločila za diferencirano politiko zaračunavanja za komercialno ali nekomercialno ponovno uporabo. Javni sektor, konkretneje vsak posamezen organ, ima po določilu 1. odstavka 34. a člena ZDIJZ pravico, da ponovno uporabo v pridobitne namene zaračuna. Še en pomemben vidik Direktive je potrebno omeniti, ki je implementiran v ZDIJZ. Tudi javni sektor sam lahko ponovno obdeluje informacije (in jih lahko tudi zaračunava uporabnikom). Če to stori, torej dokumente ponovno uporabi kot vhodni podatek za svoje poslovne dejavnosti zunaj področja izvajanja javnih nalog, se za zagotavljanje dokumentov za navedene dejavnosti uporabljajo iste cene in pogoji, kot se uporabljajo za druge uporabnike na trgu ponovne uporabe.
Glavno vodilo ponovne uporabe informacij temelji na premisi, da je nastanek informacij javnega sektorja financiran iz javnih, proračunskih sredstev in jih zato ni mogoče šteti za last javnega sektorja.
Podrobnejše napotke za zaračunavanje ponovne uporabe najdete v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
Evropska PSI platforma (European Public Sector Information Platform), ki jo financira Evropska komisija, na svoji spletni strani (www.epsiplus.net) združuje informacije o novostih, dobrih praksah, primerih iz sodne prakse ter novih proizvodih in storitvah na področju ponovne uporabe informacij javnega značaja (ang. re-use of public sector information). Njihov cilj je delovati v smeri močnejšega in bolj transparentnega okolja za razvoj nacionalnih in evropskih trgov na področju ponovne uporabe javnih informacij. Na spletni strani www.epsiplus.net/products predstavljajo evropskih seznam proizvodov in storitev (in s tem dobrih praks) na področju ponovne uporabe javnih informacij, na seznam storitev pa sta vključena denimo tudi slovenski IUS SOFTWARE in portal Planet.si.