Zbiranje podatkov o cepljenju s strani delodajalca kot izvajalca cepljenja

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 19. 12. 2018 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali lahko vodja posamezne enote delodajalca ter posredno predstojnik od zaposlenih zbira podatke o tem, kdo je bil cepljen proti gripi, ki ga financira delodajalec, ki je hkrati izvajalec zdravstvene dejavnosti.  

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V mnenju izhajamo iz predpostavke, da gre za prostovoljno cepljenje. Žal pa je to mnenje lahko le splošno, ker nam ni znan konkretni namen, zaradi katerega bi v vodstvu želeli poimenske podatke o cepljenju.

Delodajalec (ki je hkrati izvajalec zdravstvene dejavnosti ter plačnik stroškov cepljenja) kot upravljavec načeloma sicer lahko zbira in nadalje obdeluje podatke o prostovoljnem cepljenju zaposlenih, ki ga je plačal delodajalec, kar pa ne pomeni, da lahko vsak uslužbenec (tudi iz vodstva) podatke pridobiva ter nadalje obdeluje brez utemeljenega oziroma legitimnega namena.

O b r a z l o ž i t e v:

V konkretnem primeru je za »splošno« obdelavo podatkov o cepljenju na voljo več zakonskih pravnih podlag, saj je izvajalec in plačnik cepljenja sam delodajalec (npr. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva itd.). Tako se podatki lahko obdelujejo npr. v zdravstveni dokumentaciji, v internem informacijskem sistemu za podporo zdravstveni dejavnosti (zgolj za zakonit namen in ne za splošne namene zaposlovanja), v računovodski dokumentaciji in v notranje analitski dokumentacij. Treba pa je upoštevati, da te pravne podlage ne dopuščajo, da bi lahko vsak od uslužbencev pri delodajalcu pridobival in nadalje obdeloval te podatke brez utemeljenega razloga in izven potreb delovnih zadolžitev ter izven posameznih konkretnih zakonitih namenov zbiranja oz. obdelave. To velja tudi za vodstvene delavce.

Prijazen pozdrav,

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka